Novi sosedje: 2000 novih Domžalčanov? #Ajdapiše

V Delu ste lahko pred dnevi prebrali članek o namerah gradnje večstanovanjskih stavb in hiš, kar bi v našo občino prineslo dodatnih 2000 ljudi. Kaj to pomeni?

V gradnji lahko vidimo dve pozitivni plati: na državni ravni primanjkuje stanovanj. Večje število stanovanj na trgu naj bi pomenilo, da se bodo cene nepremičnin sprostile in morda bomo nekoč zopet lahko kupovali stanovanja po realnejših cenah, cenah bolj dostopnim našim plačam. Ampak, ali se bo to res zgodilo? Kajti nedavno so v Financah objavili, da je v Ljubljani 11.000 popolnoma praznih stanovanj. Naveden je primer: »Na ljubljanskem Viču je investitor sredi prejšnjega leta zgradil manjši blok s petimi stanovanji. Stanovanja, cena se je gibala okoli pol milijona evrov na enoto, je nekje do lanske pomladi oglaševal prek spleta. Poleti je bil blok končan, a do danes so se stanovalci vselili v le eno stanovanje. Pogled v zemljiško knjigo razkriva, da je od petih stanovanj le eno kupila fizična oseba, preostale štiri pa podjetje. Glede na objave na nepremičninskih portalih nismo zaznali, da bi lastniki omenjene štiri enote poskušali oddati.« Ali je torej res problematika, da je stanovanj premalo? Naselje v Mačkovcih sicer ne bo luksuzna gradnja, pa vendar ostaja skeptičnost glede teh novogradenj, ki bi vplivala na cene nepremičnin.

Bolj realno je, da vse te gradnje v ljubljanski okolici, ki so sicer zaželene zaradi bližine Ljubljane, kjer je večina služb, le še večajo pomembnost prestolnice v prihodnosti. Država namreč ni prav veliko naredila na decentralizaciji, čeprav ni pravzaprav nobenih ovir, da določenega dela državnih in javnih ustanov ne bi namerno preselili na druge konce Slovenije, od koder se ljudje odseljujejo.

Druga pozitivna plat gradnje pa je finančna – več občanov pomeni več povprečnin, ki jih pridobimo v občinski proračun. Vendar se vprašajmo, če res več pridobimo, kajti več tudi potrošimo. Več ljudi pomeni, da potrebujemo več prostora v vrtcih, šolah, na dolgi rok tudi v domovih za starejše občane. Več ljudi pomeni več obiskovalcev rekreacijske poti ob Bistrici, več ljudi v Zdravstvenem domu Domžale, več ljudi v prenatrpani dvorani Bernika, več ljudi, ki želi igrati košarko in druge športe v športnih dvoranah, več ljudi na domžalskem bazenu, več ljudi na drsališču … Naša infrastruktura pa je že sedaj preobremenjena. Zdravstveni dom je poln, pa je gradnja širitve prestavljena. Domžalski bazen se ni obnovil. Drsališče je vsako leto polno. Bernik je že sedaj poln in premajhen. Domžalska knjižnica je že sedaj premajhna za vse knjige. Športna društva vam lahko povedo, da imajo že sedaj težave dobiti termin v športnih dvoranah, ki jih je premalo. Nogometna igrišča so zasedena, tudi za košarko se vse težje najde prostor. Za Bistrico se ob lepih dnevih ne sprehajam več, ker je prenatrpano. Zgoščeno je tudi na Mengeškem polju. In da omenimo še največji problem: ceste! Že sedaj se vsak dan vozijo kolone ljudi v Ljubljano, uvoza na avtocesto v Študi pa še vedno ni. Prav tako obvoznice Vodice – Želodnik. O gradnji drugega tira pa je tudi vse potihnilo.

Gre za velik projekt: 660 stanovanj v 66 blokih in 26 družinskih hiš. Kaj se lahko zgodi z nepremišljeno gradnjo večstanovanjskih objektov v Domžalah dobro vemo, saj je SPB-1 naša debata vsaka štiri leta, kaj bomo naredili z njim. To novo blokovsko naselje bo sprva lepo, toda kako dolgo tako ostaja? Če se sprehodimo med bloki Bistra v Domžalah, lahko vidimo, da fontane ne delajo. Ker so stroški visoki in so jih raje ukinili. Ali kot družba dovolj razmišljamo o dolgoročnosti gradnje velikih naselij? V Radomljah lahko opažamo posledice, ki jih ustvarja gradnja naselja Gaj – OŠ Preserje pri Radomljah poka po šivih. Res je, da demografski trendi nakazujejo, da bo otrok v šolah vse manj, pa vendar veliki val selitev (sploh če gradnja ne bo postopna!) to spremeni. Ali smo kot občina na to pripravljeni? V Delovem članku je jasno izraženo, da krajani niso navdušeni.

Preden se izdajo dovoljenja za gradnjo, bi morali ne le na vse to pomisliti, temveč tudi narediti plan, kako se bomo lotili izzivov prihodnosti. Naloga ljudi, ki so zaposleni na lokalnih in državnih funkcijah, ki bodo dovoljenja izdali, je, da o tem razmislijo in ukrepajo. Odgovornost je tudi na plečih ljudi, ki kreirajo tako občinski kot državni proračun.

Pa smo sposobni dolgoročnega razmišljanja in strategij? Morali bomo biti, če želimo našo državo, našo občino, naše kraje popeljati v boljšo prihodnost. Kajti vse prevečkrat trenutno na koncu dneva zaslužijo le nekateri. Prav je, da gradbena podjetja in investitorji zaslužijo, saj so vložili. Vendar ni prav, da manjšina služi na plečih večine, ki se ji stanje življenja v celoti slabša. Pogrešam, da bi delali za skupno dobro. Pogrešam odgovornost pri vodilnih. Pogrešam pa tudi zavedanje, da sicer si vodilni zaslužijo konstruktivno kritiko, vendar pa potrebujejo tudi našo podporo. Le skupaj bomo naredili prave korake, ki ne bodo enostavni. Bodo pa vodili v pravo smer, boljšo skupno prihodnost.

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.