Nestrpnost – past v katero smo se ujeli v teh negotovih časih #Benjaminovglas

V eni od slovenskih bolnišnic je trenutno za tretjino več verbalnega nasilja obiskovalcev bolnišnice nad zaposlenimi, kot v enakem obdobju v letu 2020. Ljudje smo v negotovih časih, ki nas trenutno pestijo, izrazito povečali pojav nestrpnosti v družbi, kar se kaže tudi preko nedavnih uličnih protestov. Na žalost je pri izražanju nestrpnosti žrtev le-te ponavadi oseba, ki je le izvajalec procesa in je zadnja v vrsti po hierarhiji, in prva od spodaj. V protestih prejšnji teden je bilo več ranjenih policistov, ki so le opravljali svoje delo, kot ga opravlja večina od nas v delovni aktivni populaciji.

Protesti

Prejšnji teden so v Ljubljani potekali protesti, kjer se je po poročanju medijev zbralo več tisoč ljudi. Kot kaže, se je nestrpnost razširila tudi na ulice, kjer ljudje izražajo nestrinjanje s trenutno oblastjo in protestirajo proti trenutnemu stanju v državi, ki je močno pogojeno z uvedbo ukrepov proti covidu. Ljudje se premalokrat zavedamo momenta, ki nam je dan za odločitev glede tega, kakšno državno oblast bomo imeli. Ta moment se imenuje volitve. Potekajo vsake štiri leta, in naslednje bodo relativno kmalu, junija 2021. Morda res ukrepi vlade niso optimalni in organizirani, vendar izražanje nestrinjanja in nesprejemanja trenutnega stanja v državi v enem delu celo z nasiljem vedenjem nad prvo bojno linijo – policisti, ne prinaša nič dobrega za družbo. Odločitve glede tega kakšno stanje bi si želeli imeti v državi ljudje, sprejemamo v »momentu« vsake štiri leta na voliščih, in ne na ulicah.

Politika izključevanja

Ta teden smo v medijih lahko zasledili, da so nekatere politične stranke že začele z vzpostavljanjem projektnega sodelovanja za delovanje po državnozborskih volitvah 2021. Ob tem so bili prvotni predlogi za tako sodelovanje predvsem v izključevanju nekaterih drugih političnih strank, ki sodelujejo s trenutno vlado. Izključevanje še nikoli ni prineslo dolgoročnih koristi za družbo. V tem trenutku bi lahko izkoristili negotove čase v naši državi za povezovanje in premikanje meja v medsebojnem zaupanju, vendar se ena in druga stran ukvarjata predvsem z izključevanjem eden drugega. Negativna retorika med političnimi strankami se zaostruje in se je razgalila do te mere, da postaja vse bolj jasno, da je današnja politična igra postala sama sebi namen.

Izrek, ki ga je izrekel Mahatma Gandhi, simbol nenasilnega boja za mir, se glasi: “Ahimsa paramo dharma – nenasilje je človekova najvišja dolžnost”. Njegovi veličini so se v Združenih narodih poklonili z razglasitvijo Gandhijevega rostnega dne, 2. oktober, za mednarodni dan nenasilja.

V zraku se čuti, da se napetost v družbi in posledično nestrpnost, delitve in izključevanje, iz dneva v dan stopnjujejo. Vendar človeštvo lahko napreduje le v vzponu solidarnosti, strpnosti, sodelovanja in povezovanja za skupno dobro, in ne v izključevanju, nasilju, delitvah ter nestrpnosti, kar lahko opazimo v porastu v današnjem času. Izkoristimo mednarodni dan nenasilja za izkazovanje strpnosti do sočloveka, in ko se znajdemo v zahtevnih življenjskih situacijah, poskušajmo razumeti vlogo in kontekst posameznika.

Avtor: Benjamin Lukšič (Benjaminovglas)

Kolumna avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.