Ne bodi ovca
Menda zdaj najbolje gredo v promet prehranski preparati in dopolnila – ker do zdravnikov ni lahko priti, ob je prisoten še strah pred neprijetno diagnozo, si mnogi poskušajo pomagati sami tj. s spletom kjer je na voljo množica »svetovalcev« in ponudnikov omenjenih preparatov. Vsi ponudniki trdijo, da so učinkoviti in po zdravju neškodljivi. Vendar, pozor! Splet ni enak ambulanti, je zgolj trgovina, ki ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Navsezadnje si je uradna farmacija naredila levjo uslugo s tem, da je ljudi preveč navadila na zdravila še tam in takrat, ko bi lahko pomagala ljudska medicina, ali večja skrb pri prehrani in sprememba načina življenja. Za vse to je potreben čas, ki pa današnjemu človeku prehitro spolzi iz rok: par kapsul na dan, nekaj kapljic ali tablet in smo rešeni! Pa smo res?
Kolegica mi je z navdušenjem govorila o svoji novi službi – postala je agentka za prodajo zeliščnih preparatov neke tuje firme, a mi ni znala povedati, kje se točno nabirajo ta zelišča in kdo izdeluje recepturo za njihove čaje, kapljice in kapsule. Stranke menda navdušeno naročajo izdelke za hujšanje, visok pritisk, impotenco in druge težave sodobnega človeka, oni pa jim ponujajo pavšalne informacije, saj vedo, kaj bi ljudje radi slišali in zakaj jim, navsezadnje, ne bi ponudili tega, kar želijo? Ne vem ali v tem primeru gre res za manipulacijo in zavajanje in ali so učinki takšni kot jih obljubljajo, bolj se mi zdi pomembno to, da trg ni nadzorovan in se kupec zanaša na reklamo in morebitno priporočilo znancev in sorodnikov. Previdnost pri tem vsekakor ni odveč.
Razmišljam dalje, kdo je bolj podložen manipulaciji, starejši ali mlajši ljudje? To gotovo ni le stvar let in izkušenj temveč znanja o tem, kako deluje trg ali pa tudi družba v širšem pomenu. Svet danes temelji na laži in zavajanju, torej na polresnicah. Zelo previden moraš biti, ko ljudi ne vodijo moralna načela temveč le goli zaslužek. Najlažje nas zapelje tisti, ki mu zaupamo. Ti boš danes prevaral soseda in prijatelja, jutri bo on tebe. Vidite, kam pes taco moli? Nauk takšne Orwelovske družbe je: nikomur ne smeš zaupati! Iz nezaupanja se kot smrad širi strah in se že najdejo »zaščitniki«, ki so vedno tu nekje, pripravljeni, da nas »vzamejo v bran« in nas pridobijo za svoje cilje. O tem zelo nazorno govori odličen nemško-češki film Je suis Karl (Jaz sem Karel) režiserja Christiana Schwochowa. Film ne temelji na resničnem dogodku, a je nastal na podlagi raziskave o širjenju fašističnih idej v sodobnem času. Gre za to, da domači neonacisti prevzamejo identiteto tujca (priseljencev iz arabskega sveta), podtikajo bombe v evropska multikulturna mesta, potem pa organizirajo kampanje in predavanja, medijske montaže in manipulacije s katerimi obtožujejo obstoječe vlade za premil odnos do priseljencev. Z gesli: Mi smo Evropa, mi jo bomo ščitili, Vojna proti priseljencem! se sovraštvo razširi med mladimi kot ogenj, resnične žrtve svojih dejanj pa izkoristijo kot zaveso za katero se skrivajo. Film je kritičen do desničarskih voditeljev in politikov, ki nezadovoljstvo ljudi podpihujejo in jim ponujajo lažno podobo čistega sveta. V zgodbi nastopa begunec, Jusuf, prijatelj nemške družine, ki je postala žrtev podtaknjene bombe. Ker je njegovo prijateljstvo iskreno, s svojo zbranostjo in srčnostjo reši očeta in hči iz ognjenih zubljev uličnega obračuna. Skozi mestno kanalizacijo, kako povedno!, se vsi trije napotijo v neko drugo, bolj človeško prihodnost.
Več o filmu si lahko preberete na povezavi tukaj.
Sporočilo filma je: Ne bodi ovca!
Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.