Naj (še) živi človeška solidarnost! Ne izkoriščajmo je!

Kljub svarilom strokovnjakov in okoljevarstvenikov, da se klima spreminja in da lahko pričakujemo povsem nove in drugačne vzorce naravnih pojavov, smo naivno verjeli, kako gre za prenapihnjene in nerealne napovedi. Kaj pa zdaj, ko je vrag odnesel šalo in žanjemo posledice teh sprememb?

Srčno upam, da bo pomoči deležen prav vsak, ki jo po tej ujmi potrebuje, še bolj upam, da bo pomoč pravično razdeljena. Pogosto se izkaže, kot na primer pri pandemiji Covid-a, da so masovne nesreče (ali vojne) najbolj plodna tla za okoriščanje, najsi gre za majhne ali velike »ribe«. Že po dobrem tednu intervencij na terenu slišimo in beremo opozorila o nepridipravih, ki segajo po imetju, morda še zadnjem, ki ga ljudje imajo po poplavi, najsi gre za fizično odtujevanje predmetov (vrednih reči) ali za spletne prevare. V takih situacijah smo premalo previdni in verjamemo v dober namen vseh, goljufi na to računajo in so zelo prepričljivi, ko se hočejo dokopati do naših osebnih, varovanih podatkov (številke bančnih računov, gesel in podobnega).

Po denarju, ki se zbira na številnih računih, tudi dobrodelnih organizacij, občin, društev in podobnega, bodo prenekaterega zasrbeli prsti. Spomnimo se odtujitve denarja iz sklada prostovoljnih prispevkov za smrtno ponesrečena Vegradova delavca, ali na posle okoli zaščitnih mask – primerov je več kot dovolj. Ali to pomeni, da so kazni premile in storilci izmuzljivi?

Kakšen je nadzor nad zbranimi sredstvi, kdo bo in kako z njimi upravljal, kdo bo odgovoren za njihovo smotrno porabo – to so pomembna vprašanja, ki ne smejo ostati brez jasnega odgovora. Ljudje, ki so ostali brez doma, kmetije, pridelka … niso le številke, so osebe z družinami, ali so celo stari in sami, so zaposleni ali brezposelni, so invalidi in bolniki. Ko se poležejo valovi izjemnega požrtvovanja in prostovoljstva, se začne sanacija na dolgi rok. Delo ne bo lahko, zaradi obsežnosti posegov, ki bodo potrebni tudi na infrastrukturi. To so zahtevne naloge, ki bodo vključevale različna ministrstva, občine, lokalne skupnosti, potrebni bodo dolgoročni in predvsem strokovni plani za širša področja. Narava nam je pokazala, da smo naredili kar nekaj napak od tedaj dalje ko smo stroko zaradi »višjih interesov« odrinili v ozadje pri planiranju prostora. Zaradi želje po zaslužku so se mnoga obvodna in poplavna področja naseljevala brez premisleka in stihijsko, občine so se razdrobile in premalo sodelovale. Voda nas povezuje od izvira do izliva, ne moremo je deliti na moje in tvoje dele struge. Veliko bi se lahko naučili iz preteklih pristopov o katerih zdaj poslušamo le spomine, zdaj že upokojenih strokovnjakov na področju upravljanja z vodami. In ne le njih. Ali bodo različne stroke še znale sodelovati in kdo bo tisti, ki jih bo povezoval

Od Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministerstva za kohezijo in regionalni razvoj, Ministrstva za naravne vire in prostor ter Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (imamo jih kar nekaj!) oz. vseh, ki načrtujejo, izvajajo in vzdržujejo naše življenje normalno ne pričakujmo preveč, a tudi ne premalo.

Tokrat ne gre več za solidarnost, temveč za resno delo in odgovornost na dolge steze.

Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.