Na Zahodu nič novega #Ajdapiše

September je tu in zopet smo padli v »normalen« ritem. Je sploh kdaj kaj zares drugače?

Poletja je praktično konec in odprla so se šolska vrata. Ceste ter parkirišča so zopet polna, spet se sliši otroški smeh na šolskih dvoriščih. Aktivno se dogaja tudi v športu – poletnih premorov je konec, Liga prvakov je v polnem teku, Dončič kraljuje na parketu, nestrpno čakamo, kaj bo v odbojki to soboto… Prav tako so se v klopi državnega zbora vrnili poslanci, vlada je na oblasti že sto dni in politologi neumorno analizirajo njihovo uspešnost. V teku so volitve: predsedniški kandidati že resno tečejo, kandidati za županske stolčke pa se šele dobro ogrevajo. Vojna v Ukrajini se nadaljuje, cene rastejo. Mesec sanja o božičnici, podjetniki pa razmišljajo, kako ohraniti proizvodnjo ob vse višjih stroških. Vse več ljudi se to sprašuje tudi osebno: kako z isto plačo plačati vse višje položnice in kje je meja. Kako visoke še bodo položnice? Vlada rešuje težave za letos, pa morda še za obdobje naslednjega leta. Toda kaj pa sledi potem? Če bi se vojna končala danes, bi bile posledice večletne. Vsak dan dlje kot traja, vsak dan več, ko vztrajamo pri sankcijah, pa se te dolgoročne posledice podaljšujejo. Kaj nas čaka? Potem pa so tu še afere, ki nas pretresajo: so kulturniki res izprijeni in ali je spolno nasilje res tako pogosto v naši državi? Ali je žrtev spolnega nasilja res tako veliko, toda vse molčijo, ker jih je strah? O kakšni pravni državi torej govorimo? Koliko je sploh pravice v Sloveniji pravzaprav? In za konec se konča še tista zadnja stalnica v naših življenjih: umre kraljica. Pa kaj nas to pravzaprav briga, saj ni naša kraljica, nismo je poznali, pa vendar …

Ves čas nekaj dogaja, nekaj se spreminja. Afere, dogodki, zmage, porazi, predvsem pa izzivi in težave vsak dan znova. Toda, kaj je pravzaprav zares novega?

Čisto nič.

Življenje ni nič drugega kot boj za preživetje iz danes na jutri. Vse ostalo je kamuflaža. Je celofan. Ker kaj se pravzaprav zares spremeni? Vojne so se dogajala skozi celotno človeško zgodovino. Bila so obdobja razcveta in obdobja zatona – vedno znova in znova. Bile so zmage in porazi. Ko se začne vojna, smo vsi sočutni, pomagamo, ker se čutimo dolžne pomagati, pa tudi zato, ker bi radi imeli dobro mnenje o nas samih. Pa potem hitro pozabimo… Bilo je tako z arabsko pomladjo, pa nato vojno v Siriji (ki mimogrede še traja!), pa počasi se dogaja tako tudi z Ukrajino. Bentimo čez otroke, da se ne znajo fokusirati – kako dolgo pa mi ostanemo fokusirani? Pretrese nas škandal. Škandalozno kaj se dogaja! Analiziramo, ugotavljamo, se čudimo, pridigamo … Toda, kaj se pa zares spremeni?

Govorimo o napredku, ki ga doživljamo kot družba. Živimo dlje. Živimo bolje. Zakaj toliko konzumacije alkohola, pomirjeval, drog? Zakaj toliko depresije in izgorelosti? Zakaj toliko samomorov, če pa naj bi doživljali razcvet, napredek, razvoj.

Maske gor, maske dol. Roke umivat in razkuževati. Sedaj ne umivat rok s toplo vodo, ker varčujemo. Čudimo se bizarnostim, vsak dan nekim novim. Potem pa počasi sprejmemo še tako bizarne situacije kot je zaprtje občinskih meja. Ker je to naš modus operandi – to je edini način, da bomo preživeli. Ne moremo namreč ves čas biti v poziciji, da smo šokirani, vzhičeni, pod adrenalinom. In zato slej kot prej zamahnemo z roko, skomignemo z rameni ter gremo naprej. Ker drugače ne znamo, ne moremo.

Ko stopiš korak stran od tega svetovnega dogajanja, se zaveš, da je večji del življenja neka igra, predstava. Mi pa igramo in igramo … Ker ne znamo drugače? Ker se ne zavedamo igre? Ali pa tudi zato, ker ko stopimo stran in odložimo masko, vidimo realnost sveta, sprašujemo se o smislu vsega in takrat postane težko. Tudi nevzdržno. Pa nas svet znova posrka v svoj nesmisel, v vojne, škandale, položnice in trenutke uteh, ko si »privoščimo« nam ljube užitke. Na Zahodu torej nič novega. Pa bi moralo biti?

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.