Na koncu ostaneš sam #Ajdapiše

24. februarja bo minilo eno leto, ki je v zgodovinskih učbenikih že označeno kot datum, ko je Rusija začela polno invazijo na Ukrajino. Moderni konflikt med njima sicer obstaja že od leta 2014. Eno leto je neko obdobje, ko preteče kar nekaj vode, in je torej tudi čas za resnejšo analizo, da se vprašamo: kje smo danes?

Mnenja v svetu pa tudi Sloveniji so deljena. Dejstvo pa je, da to ni risanka, kjer je le eden slab in zloben lik, nekdo pa popoln heroj. V sivi realnosti našega sveta dobri ljudje delajo slabe stvari in slabi dobre. Vse več ljudi tudi v Sloveniji ne verjame več interpretacijam vodilnih, vse bolj skeptični postajamo do oblasti v Washingtonu in Bruslju, ki krojijo naše usode. Sprašujemo se, kako močni so lobiji (orožarski, farmacevtski, ipd.)? Je prav, da se vpletamo v ta spopad? Močno v spominu mi je ostalo vprašanje profesorja na fakulteti, ki je vprašal, kaj je bolj moralno – videti dva, ki se tepeta, in odkorakati mimo. Kajti če se vpleteš v pretep kot mirovnik, nikoli ne boš uspel v celoti stati na eni strani. Vedno boš pristranski. Pa si zaupaš tako močno, da boš znal presoditi, katera stran laže, katera govori resnico? Težko je biti sodnik. Svetu se je očitalo, da se ni vmešal v konflikt na Balkanu – ko se je vmešal v Srbiji konec tisočletja, je bilo prav? Pravično? Uspešno? Dobro?

Dejstvo je: ko se vmešaš v spopad v blatu, se moraš zavedati, da ne moreš ostati čist. Tudi ti boš blaten – tako ali drugače.

Vendar pa se mi zdi celo bolj zaskrbljujoče dejstvo, da v svetu veliko lajamo, malo renčimo in nič ne grizemo. Mednarodno pravo je jasno. Pravila vojnega prava so jasna. Pa vendar znova in znova dopuščamo, da se vojne dogajajo in pravila kršijo. Čemu torej zares obstajajo? Ker verjamemo, da bi bilo brez njih še slabše? Da nam dajejo moralno in legitimno podlago za ukrepanje?

Če pogledamo zgodovino za sto let nazaj, se vprašajmo, kolikokrat smo posredovali in kje? Kolikokrat smo obljubljali državam, predvsem pa ljudem, da jim bomo stali ob strani, pa potem nismo? Izražali smo solidarnost, poslali morda nekaj ljudi, predvsem veliko orožja (dobiček!) in to je to. Tako kot je bila Sirija nekoč glavna novica vseh medijev, je bila lani Ukrajina. Danes počasi tudi slednja zapušča naslovnice … In zato trditev mojega naslova: na koncu ostaneš sam.

Ko nisi več vreden naslovnice, ko nisi več vreden niti omembe, preprosto padeš dol s politične agende. Seveda stvar ni tako preprosta, so še vedno (mednarodne) institucije, ki se ukvarjajo s teboj. So fakultete, ki te obravnavajo. So morda ljudje, ki te objavljajo na družbenih omrežjih. Toda, ko nimaš strehe nad glavo, ko vojna divja naprej in se ne ustavi (tako kot v Siriji), kaj ti to koristi? Revolucionarne rešitve s seboj prinašajo kri in predvsem negotovost prihodnosti – smo se odločili prav, za pravo stran? Premišljene rešitve pa so počasne, postopne. Kar pomeni, da če živiš na vojnem območju, je verjetno večja vrednost, da miru ne boš dočakal. In na koncu ostaneš sam …

Ena večjih izjem mednarodne pomoči prejšnjega stoletja je bila španska državljanska vojna, ko so borci iz celega sveta hodili v Španijo. Bila je predvsem stvar ideologije in tako lahko na konkretnem primeru vidimo, da ideologija ni zanemarljiva. Da je veliko ljudi pripravljenih za »prave« ideje žrtvovati življenje. Je to prav ali narobe? Živeti za nekaj več (umreti za nekaj več) ali zgolj preživeti – naj bo to stvar posameznika. Dejstvo pa je, da so takrat ljudje verjeli v kreacijo boljšega sveta (levega ali desnega). Ali danes verjamemo v boljši svet? Si ga sploh lahko zamišljamo?

In dejstvo je, da ostaneš sam. Naivno bi bilo verjeti, da se bo to spremenilo, če bomo mi Slovenci kdaj potrebovali pomoč. Navsezadnje pa tudi: je res na plečih drugih, da nas rešujejo in da mi rešujemo druge? Zase moraš poskrbeti sam. Zase osebno. Pa tudi za svoj narod v tem primeru. Saj pravijo, da si vsak narod piše usodo sam.

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.