Medicinska konoplja: priložnost za (re)pozicioniranje Slovenije v svetu #Benjaminovglas

Do nedavnega je imela konoplja negativen prizvok, saj je našo misel takoj napeljala na prepovedane droge in vse s tem povezane nepravilnosti. V zadnjem času pa je v našem družbenem in medijskem prostoru veliko prostora namenjeno konoplji za uporabo v medicinske namene. Gre za pripravek iz rastline konoplja (načeloma sušeni cvetovi, lahko tudi drugi deli rastline), ki vsebuje številne kanabinoide in tudi druge zdravilne učinkovine. Najbolj prisotna in najbolj raziskana sta dva kanabinoida: THC – tetrahidrokanabinol in CBD – kanabidiol. Ta konoplja je pridelana v strogo nadzorovanih prostorih, prav tako je strokovno nadzorovana njena priprava in uporaba.

Vrednost svetovnega trga konoplje za medicinsko uporabo je leta 2020 dosegla vrednost 13,4 milijarde ameriških dolarjev, po projekcijah pa naj bi trg do leta 2024 dosegel vrednost 44,4 milijarde ameriških dolarjev. Nemčija, Češka, Avstrija, Nizozemska in nekatere druge države v Evropi so že prepoznale korist panoge za državo in so uredile pridelavo konoplje v medicinske namene.

Severna Makedonija je dosegla politični konsenz glede strateške usmeritve in koristi konoplje ter leta 2016 izdala prvo licenco za pridelavo konoplje v medicinske namene. Do konca februarja 2020 jih je izdala že 47. Sektor medicinske konoplje je v proces pridelave v tej državi do sedaj investiral več kot 150 milijonov evrov ter zaposluje več kot 4,800 ljudi.

Medtem je bila leta 2016 situacija v Sloveniji nekoliko drugačna. V tem letu je Odbor za zdravstvo naložil Ministrstvu za zdravje, da pripravi ustrezne pravne podlage, ki bodo v Sloveniji omogočale pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene. Do danes tega dokumenta še vedno ni.

Nekaj tujih farmacevtskih podjetij je Slovenijo že prepoznalo kot privlačno izbiro za pridelavo medicinske konoplje za namen raziskav in razvoja. Ta del pri nas že izvajajo in čakajo, kdaj se bo pridelava sprostila za izvoz. Dejstvo je, da ima Slovenija kvaliteten visoko-izobražen farmacevtski kader, kvaliteten kader za vzgojo rastlin ter uživa ugled mednarodne medicinske stroke v svetu.

Pri medicinski konoplji bi bilo smiselno pozornost usmeriti v produkcijo za namen izvoza tega »zelenega zlata« iz Slovenije v tujino. Naivno bi bilo pričakovati, da je Slovenija z 2 milijona prebivalcev sama po sebi trg, zaradi katerega je smiselna ureditev pridelave in predelave medicinske konoplje.

Vse kaže na to, da v Sloveniji ambicije po prevzemu pionirske vloge v EU oz. širše ni. Medicinska konoplja je le ena od (zapravljenih) priložnosti, s katero bi se Slovenija lahko pozicionirala v svetu kot enotna, kredibilna, v smislu »vse na enem mestu«. Imamo ugodno geografsko lego, ki bi jo tudi v tem primeru lahko dobro izkoristili. Si predstavljate, da bi se tujci pri nas učili prakse pridelave in predelave ter uporabe konoplje v medicinske namene? Lahko bi vzpostavili mednarodne terapevtske centre za paciente, izobraževanja zdravstvenih delavcev, mednarodne blagovne znamke, itd.

Medtem ko mi iščemo razloge, zakaj nekaj ne narediti, in za ta namen namenimo polni delovni čas, druge države ta čas namenijo prizadevanjem za čimprejšnjo implementacijo in urejanju pravne podlage ter postavitvi sistema v korist podjetnikov, zaposlenih in države. Vendar verjamem v ambicijo nove generacije, ki pri nas počasi prihaja v odločevalske procese, na katero lahko računamo, da bo prinesla svežino in ambicijo po razvoju državnih poslovnih modelov za namen generiranja koristi za državo.

Avtor: Benjamin Lukšič (Benjaminovglas)