Martini Krpani našega časa

Ob koncu lanskega leta 2022 je neka astrologinja napovedala, da Slovenijo čaka v 2023. letu »zdravilno očiščenje«. Pravzaprav, da se bodo razkrile mnoge nečednosti v našem zdravstvenem sistemu. (Je res vse zapisano v zvezdah?) Priče smo aferam zaradi katerih nas vse upravičeno obliva rdečica. Od skoraj pozabljenega žvižgača Ivana Galeta in afere okoli nabave zaščitnih mask, pa do danes se nismo veliko naučili. Zdi se, da obstajajo ljudje in lobiji, ki jim je vse dovoljeno. Sprašujem se, ali smo njihovi soudeleženci, ko marsikdaj vemo za izkoriščanje sistema, a ostajamo slepi, nemi in gluhi? Morda mislimo, da korupcija ne zadeva nas osebno, a to nikakor ni res. Zaradi korupcije velikih igralcev, ki se gredo teh igric več desetletij, smo kot družba ostali brez zdravstvenih storitev – ukinjajo se preventivni programi, čakalne vrste na specialistične preglede se vlečejo kot jare kače, ni ortodontov, ginekologov in družinskih zdravnikov itd. Zdi se, da smo tovrstna dejanja sprejeli za svoja in na tiste, ki so jih pripravljeni izkoreniniti, gledamo kot na izobčence. Kje se začne in kje se konča moralni razkroj družbe?

Martin Krpan je še od Levstika slovenski ljudski junak. S svojo kobilico prenaša sol in z njo služi, seveda brez davka in na škodo oblasti. Kontrabanti so živeli vedno in povsod, so bili del prikritega upora revnega ljudstva proti oblasti, ki je to ljudstvo držalo na kratko in mu grenila življenje. Od tod simpatije do nekoga, ki je močan, neustrašen in premeten, je nekdo s katerim se vsak tlačan želi poistovetiti. Vsaj v domišljiji. Ta vzorec smo tako ponotranjili, da se ne zavedamo spremenjenih okoliščin in dejstva, da smo končno v svoji hiši in v njej, demokratično, sami postavljamo pravila. Pravila že imamo, a se jih ne držimo in ne spoštujemo. Nekateri mislijo, da je vse, kar ni prepovedano, dovoljeno. Smo res pozabili, kaj je prav in kaj ne?

Nekateri ob razkritju nečednosti pri obračunavanju operacij znanega kirurga že vpijejo: Če ga bomo kaznovali, nam bodo vsi zdravniki ušli? Namesto da bi šolali več mladega zdravniškega in ostalega medicinskega kadra, zapiramo vrata šol na tesno, da bi ohranili status manj številne elite ter ji s tem dali moč, da sama določa pravila igre. Korupcija ne sme biti razumljena kot nujno zlo. S tem bomo na stežaj odprli vrata še večjim izsiljevanjem in izgubam v sistemu, ki ga vzdržujemo z zadnjimi močmi. Javno zdravstvo bi morali čuvati kot punčico očesa, brez njega ne bomo imeli zdravih ne mater, ne otrok, ne delavstva in ne starostnikov. In če vse že gledamo skozi dobiček, poglejmo tudi to, da družbo največ stane bolan človek. Ne vem pa, ali to pomeni, da je zdravje nekaj, kar zdravnikom ne prinaša dobička? Ta teza zahteva resen in poglobljen razmislek.

Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.