Marica Novak žaluje, nenadoma se je ustavilo srce …

Čigavo? Njenega kužka in zato cela vas žaluje. Nič nimam proti kužkom, tudi ne proti gospe Marici Novak, ki je izmišljena oseba, le preizkušam privlačnost naslova kolumne. Najbrž se tudi vam ob gledanju mobilca prikaže kar nekaj naslovov, ki pritegnejo z imenom katere izmed znanih oseb, čemu sledi dramatičen in zavajajoč komentar. Nekomu se je ustavilo srce, drugemu je žena nastavila roge, tretja je razgalila popek in se je svet ustavil! Za božjo voljo!

Ko smo že pri kužkih ne pozabimo na njihove potrebe po sprehodu in druženju. V teh vročih dneh pa jim je treba privoščiti obilo vode, da ne bodo trpeli kot trpi trava in vse kar raste iz presušenih tal. A ko nas preveva skrb za štirinožne prijatelje, pomislimo še na otroke! V naši ulici stoji lep park, ki bi bil še lepši, če bi vanj namestili nova igrala in klopi, a tudi tako služi svojemu namenu – druženju otrok in odraslih v tretjem življenjskem obdobju. Kaj lepšega od pogleda na neugnane malčke in stare starše, ki jih pustijo, da se igrajo po mili volji skupaj, in posežejo vmes samo če kdo pade in zajoče! Tako se sklepajo znanstva, tečejo sproščeni pogovori in se rodijo kakšne akcije, nobenega jamranja o osamljenosti in žalosti!

Ker na celi Miklošičevi ulici že dolgo ni košev za smeti, sta ta dva koša v parku polno oblegana in sta hitro polna. Za vzdrževanje teh košev plačujejo prebivalci ulice svojega »vzdrževalca«, ki ni občinski, saj se je občina odločila, da košev prebivalci Domžal ne potrebujemo – pravijo, da smeti lahko nesemo v žepu domov. Vse lepo in prav, a kaj, ko se v parku zadržujejo ali samo sprehodijo psa tudi lastniki taistih od vsepovsod in pustijo, da žival opravi svojo potrebo ob potki ali na travi, kjer se igrajo otroci. Če se oglasijo stari starši, jim zabičajo nazaj, da naj gledajo svoja posla! Ne glede na tablico z opozorilom, da park ni namenjen psom, je ta postal njihovo stranišče. Zdaj v vročih poletnih dneh pa iz košev veje smrad zaradi plastičnih vrečk z iztrebki, ki jim tam ni mesto. Sprašujem se ali so res bolj pomembni psi ali otroci, oziroma mi, ljudje?

Kako smo prišli do stadija, ko na opozorilo, da nekaj ne delamo prav, zabičamo starejšim, naj bodo tiho in pogledajo raje stran? Se nam zdi prav, da se majhni otroci igrajo in učijo prvih korakov med našimi iztrebki? Navsezadnje ni pes tisti, ki vzgaja gospodarja temveč obratno. A kaj bi, ko najprej moramo vzgojiti sebe, da bi lahko vzgajali druge, najsi so to naši otroci, psi ali kdorkoli. Občini pa v premislek, ali je prav, da se iz javnih prostorov umikajo smetnjaki in iz kdo ve kakšnih razlogov posledično ustvarja prostor neprijaznih ljudi, četudi gre samo za morebitno varčevanje denarja pri zaposlovanju čistilcev.

Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.