Laž je edina resnica?
Ljudje imamo ambivalenten odnos do resnice – vsi jo javno zagovarjamo, a se je bojimo in se ji v resnici izmikamo. Lažemo iz različnih razlogov: ker nas je strah priznati resnico, da ne bi bili kaznovani; ker bi radi nekomu škodovali; včasih pa lažemo iz zabave, saj se nam zdi, da z lažjo nikomur ne škodimo. Nenamerna laž pa je plod neznanja in nepoznavanja stvari in se mi zdi, da je tega vedno več. Znanje je, kot slišim zadnje čase iz ust medijev, postalo podcenjeno in zato nespoštovano, to najbolj čutijo na svoji koži učitelji, posredno pa posledice tega odnosa čutimo vsi – nestrokovnost in nevedenje sta postali mantri našega časa. Bomo že kako, važno je, da se nekaj dela pa četudi narobe ali brez učinka. Samo, da je cena čim nižja, a tudi visoka cena več ne garantira kvalitete.
Nekultura in pišmevuhovstvo sta vzeli maha in se zalezli v vse pore družbe. Danes sem, za primer, v BTC- jevi dobro obiskani kavarni, trem natakaricam morala povedati, da bi rada poravnala račun in vse po vrsti so se delale gluhe. Ker nimam časa na pretek, da bi ga zabila v čakanju na dobro voljo natakaric (ena pobira naročilo, druga kuha kavo, tretja jo prinese in četrta kasira), sem vstala in rekla, da pač ne bom plačala in da grem. V hipu se je ena izmed njih odzvala in s širokim nasmehom priletela po denar. A je tega res treba? Če mi je kava uravnala pritisk, naj mi ga potem tovrstno sodobno storitveno obnašanje ne dvigne čez mejo! Ne vem, kako vi, a mene takšne »drobnarije« zelo motijo, saj kažejo na nespoštovanje do strank oz. človeka. Krilatica »kupec je bog« je ena »luštna« laž, čeravno mi je to že od nekdaj smrdelo po zlaganosti, kateri mnogi radi nasedajo, saj se počutijo kraljevsko le ko lahko trošijo. Jaz pa mirne vesti kupujem in trošim vedno manj in se šele takrat počutim carsko!
Poročanje z bojišč pa je sploh eno leglo neresnic in zavajanja, besednega in slikovnega. Namesto da se opredeljujemo za to ali ono stran bi bilo bolje, da se ne zapletamo v brezplodne razprave o svetovnih problemih, ki niso v naši moči reševanja. Poglobimo se v svoje težave, ki nam jih ne manjka in se jih lotimo zagnano, da bi jih čimprej in čim bolj rešili, vse drugo je izguba časa in energije. Da bi pa težave začeli reševati, si moramo najprej natočiti čistega vina!
Morda se nam bo na začetku kolcalo in se zatikalo v grlu, a le resnica, ki bo ostala resnica nas bo lahko rešila iz močvirja laži.
Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.