Konec gotovine v Domžalah? #Ajdapiše

Čeprav našemu svetu pretijo bolj resne grožnje (recimo vojne, ki niti niso tako daleč od nas; morebitni teroristični napadi; ipd.), pa je v Domžalah završalo zaradi manj nevarne stvari: sprememb v mirujočem prometnem režimu v centru mesta (če po domače povem: parkomati). Dejstvo je, da se nas plačevanje parkirnine v vsakodnevnem življenju bolj dotika, kot pa naštete teme. Vsaj trenutno.

Naloga občinske uprave je glede omenjene tematike dvojna: zagotavljati morajo parkirna mesta za stanovalce in za obiskovalce mesta. Seveda lahko mačehovsko pravijo, da ni javni problem, če so včasih gradili stanovanja, ki ne zagotavljajo večjega števila parkirnih mest in naj se ljudje sami znajdejo. V praksi takšno delovanje ne bi smelo biti sprejemljivo: na neki točki zasebni problem zaradi svoje razsežnosti postane javni in v tem primeru je temu tako. V drugem oziru pa je potrebno zagotoviti parkirna mesta za obiskovalce. Tudi na tem delu se lahko uprava obnaša mačehovsko, češ problem lokalov v centru je, če nimajo parkirnih mest. Vendar tudi tukaj zasebne težave, predvsem težave zasebnih podjetij, od katerih ima korist tudi naša občina, postanejo javne. Interes občinske uprave bi namreč moral biti oživitev mesta. Bo ta ukrep vodil v to smer? Maja letos sem namreč pisala prav na tem portalu o »še enih zaprtih vratih v domžalskem SPB -ju« – omenjala sem mesnico Luka, ki je zaradi zmanjšanja parkirnih mest utrpela finančno izgubo in so zato trgovino zaprli. Sprašujem se, kakšne bodo posledice teh sprememb: bodo ljudje še hodili v Florjana, če bodo morali plačati parkirno mesto? In najprej ga tudi poiskati … Bodo kupovali rože v cvetličarni Omers? Zelenjavo pri Ložarju? In teh primerov je še veliko več.

Razlaga mnogih je, da so Domžale še eno redkih mest brez uvedene parkirnine. To je sicer res, pa vendar – mar nismo že večkrat dejali, da so Domžale tudi eno redkih mest brez pravega centra? Navsezadnje pa če se ozremo na sever: v Kamniku se na Šutni plača parkirnina, toda koliko pa je ta, sicer zelo lepa pot zaživela oziroma koliko trgovin in storitev je zaprlo vrata? Domžale pač nismo Ljubljana. Ne vem niti, zakaj bi morali postati. Naš razvoj bi se moral skrivati v unikatnosti našega mesta in ne v sledenju prestolnici.

Dejstvo je jasno: stanje mirujočega prometa v Domžalah ni bilo v dobrem stanju in bile so potrebne spremembe. Toda, ali so to prave spremembe in predvsem ali smo jih morali sprejeti istočasno in tako hitro? Je res rešitev v plačevanju makadamskega parkirnega mesta? Koliko časa že sanjamo, da bomo v centru zgradili veliki park, ki bi povezoval Kamniško Bistrico mimo Univerzala vse do tržnega prostora, spodaj pa bi se nahajali varni parkirni prostori? Če bi bili avtomobili na suhem in pod videonadzorom, sem prepričana, da bi vsak, ki živi v bližini, veliko lažje plačal mesečno ali celoletno parkiranje. Pa tudi obiskovalec mesta. Seveda smo ob spremljanju polemik gradnje prizidka Zdravstvenega doma (da je spodaj voda in zato ne more biti parkirnih mest) pomislili tudi na to, če tukaj lahko zgradimo parkirno hišo. Ampak: v Ljubljani se gradijo parkirne hiše tudi na takšnih območjih. Navsezadnje pa je Alko imel prostore tam …

Vendar pustimo sanje in se vrnimo v realnost. Kar je ljudi najbolj razkurilo, je plačevanje s kreditnimi karticami. Parkirnine se na nekaterih mestih z gotovino ne more plačati. Če bi ob ostalih ukrepih še lahko ostali tiho (navsezadnje nismo strokovnjaki za promet), pa je to odločitev, ki je ne smemo kar tako sprejeti in pustiti, da gre mimo. Ker če pogledamo širše, lahko vidimo, da je to zadeva, ki se tiče (in se mora!) odgovornih državljanov. Kot so mnogi jasno povedali: veliko starejših kartic ne zna uporabljati. Veliko ljudi kartic preprosto nima. Zgodi se tudi, da na kartici nimaš več denarja – žal je v državi vse več revščine. In torej v tem primeru, ne moreš niti parkirati? Kartico lahko izgubiš in čakaš na novo – zopet očitno v tem času ne moreš parkirati.

Problematika pa je dejansko tudi širša, na kar že mnogi opozarjajo: čeprav so prednosti plačevanja s kartico, pa to nikakor ne sme postati naša edina opcija. Očetje demokracije so dobro vedeli, da bo demokracija hitro umrla, če bo ena veja oblasti (ali posameznik) pridobil preveliko moč in zato so to razdelili. Imeti moč upravljanja, če lahko oseba zapravlja svoj denar ali ne, tako ne sme biti v rokah tistih, ki upravljajo bančne kartice. Argument, da bi bil nadzor večji, žal ni dovolj dober: ni prvotna naloga bank opravljati nadzor nad sumljivimi transakcijami, temveč je naloga drugih organov, da skrbijo za varnost. Gotovina mora obstati in vsak precedenčni primer, ki ga sprejme javni organ, v smer ukinjanja le-te, bi moral biti obsojen in razveljavljen.

In da zaključim: kaj najbolj pogrešam? Širši pogled na problematiko (in tukaj lahko zopet navedem Miho Kovača, ki sem ga omenila v kolumni že prejšnji teden, in njegovo opazko, da velik del svetovne politične in gospodarske elite ne zna več razumeti in analizirati kompleksnih problemov). Je bila želja občinske uprave, da s parkirninami pridobimo nov vir prihodkov za nadaljnje investicije? Ali pa želja urejati problematiko mirujočega prometa? Kajti kot smo laiki ugotavljali, je bil problem v Domžalah število avtomobilov, ki pridejo zjutraj in odidejo popoldne. To niso obiskovalci, to niso stanovalci, temveč vsi tisti, ki se pripeljejo iz regije in se nato z vlakom odpeljejo v Ljubljano. Bomo mačehovsko dejali, da naj se ti ljudje znajdejo in parkirajo drugje (ker za cel dan zagotovo ne bodo plačevali parkirnine)? Problem ni občinski? Ni. Je pa širši, saj želimo ljudi spodbujati, da uporabljajo javni prevoz, ker je to bolj prijazno do okolja – hkrati pa je težava (tudi naše občine), da so ceste v Ljubljano prenasičene. Bomo morda torej zopet razmislili o ideji postavitve parkirne hiše P+R na Rodici, ki bi bila čisto zraven železniške postaje? Ali pa smo zaradi slabe izkušnje popolnoma opustili ideje o gradnji parkirnih hiš v mestu?

Spremembe so edina stalnica v naših življenjih. Vendar jih ne radi sprejemamo. Če so dobre ali slabe za nas. Prihodnost pa bo pokazala pravi učinek sprememb …

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.