Končno poletje! #Ajdapiše

In to na koncu septembra … Kako?

Septembrski dnevi so nam dali tisto, kar smo pričakovali od poletja – tople dneve pa tudi večere in predvsem sproščenost. Čeprav je dopusta konec in je večina naroda že v šolah in službah, pa je dejansko šele sedaj zavladala sproščenost, ki jo je letošnjemu poletju odvzela narava. Govorim seveda o družbeni klimi – ne pa stiskah posameznikov, ki so jim poplave odnesle vse in se na individualni ravni ukvarjajo s tem ter na žalost spoznavajo, da jim sistem ne stoji toliko ob strani (kot oni stojijo ob boku sistemu v svojih dobrih dnevih).

In tako uživamo. Jutra so sicer hladnejša, pa še vedno je kar v redu. Vsaj zrak ni tako vroč, da ne bi mogli dihati in spati. Uživamo v sončku, pa navsezadnje tudi zelenju. Drevesa namreč še niso začela močno spreminjati barve. Vendar pa vemo, da se bo to zgodilo kmalu, kajti ko sedimo zunaj na klopci, že vidimo, kako kakšen list pade na tla poleg nas in zavedamo se, da so spremembe pred vrati.

In tako verjamem, da bo na žalost tudi ta sprememba prišla na hitro, prehitro. Namesto nežnega jesenskega prehoda iz poletja v zimo, nas bo čakal šok hitre spremembe. Saj je fino, da imamo indijanska poletja, pa vendar bi bilo tako zelo bolj prijazno do nas samih, naših teles in tudi uma, če bi bila sprememba počasnejša. Če bi imeli čas, da oblečemo jesenska prehodna oblačila – ne pa iz kopalk v kombinezone, kot radi pogovorno rečemo. In tako se sprašujem: je to naša nova normalnost? Moramo pozabiti na prehodne čase, moramo pozabiti na mirne čase? Kajti dvom, ki ga čutim, je tudi glede splošne situacije. Zdi se namreč, da je vse od korone naprej vsako sezono nekaj novega. In na žalost nekaj slabega. Oborožen konflikt v Evropi, energetska kriza, zdravstvena kriza in nato še vse naravne katastrofe.

Danes je polna luna – super luna v obliki, ki je prisotna le enkrat na leto in to ponavadi po enakonočju. Prinašala naj bi spremembe. In kakšne bodo?

Nas čaka mrzla zima? Nova zdravstvena kriza? Kaj novega in nepričakovanega? Ali pa morda le konec spopadov v Ukrajini? Smo lahko za prihodnost pesimistični ali optimistični?

Navsezadnje pa vse bolj dvomim, kaj dejansko lahko posameznik sploh naredi glede spremembe sveta in dejansko tudi svoje lastne življenjske usode. Koliko moči imamo, da spremenimo tok zgodovine? Veliko ali nič? Bolj in bolj verjamem, da zelo malo. Da smo kot reka, ki se moramo prepustiti … Narediti največ iz trenutka, ki nam je dan in se karakterno v danem trenutku obnašati ter reagirati po naših najboljših zmožnostih. Zato predlagam, da vikend, ki je pred nami, izkoristimo in uživamo v teh lepih dnevih. Kajti preteklost je za nami in tja ne gremo več. Prihodnost je neznana. Sedanjost pa je tukaj in sedaj, naša, da jo živimo.

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.