Koliko parkirišč pa vi zasedate?

Nov parkirni režim v Domžalah je dodobra razburkal Domžalčane in okoliške krajane. Dejstvo je, da je nekaj bilo potrebno narediti, če je storjeno bilo dovolj premišljeno, bomo še videli. Zanima me, kaj pravi analiza, ki jo je opravila Občina: kdo so lastniki avtomobilov, ki v takem številu zasedajo parkirišča v Domžalah – so to ljudje, ki se pripeljejo na delo v Domžale ali pa ljudje, ki iz okolice Domžal gredo na avtobus in vlak? Kako je trenutno z najemom garažne hiše – je ta še večinoma neizkoriščena ali pa je polno zasedena?

Zdi se, da parkirišč nikoli ni dovolj in to najbolj občutimo prebivalci samega mesta, katerih zelenice in pločniki postajajo novi zasilni parkirni prostori. Več bo parkirišč, več bo tudi avtomobilov, v tej zaciklani spirali ni videti rešitve, razen … če se zadeve lotimo z drugega konca.

Ali je kdo na Občini pomislil, da bi se problema lotil z dodatno obdavčitvijo jeklenih konjičkov, ki vse bolj postajajo konji? Lestvica bi bila narejena glede na velikost avtomobila in njihovega števila na gospodinjstvo. Že vidim, kako nekateri nejeverno zmajuje z glavo, saj je jasno, da bi se bilo težko odpovedati nadstandardni porabi, a pomislite, koliko bi privarčevali na stroških nakupa in vzdrževanja ter nervoze pri parkiranju? O izpušnih plinih da ne govorimo. Navsezadnje ste se sami odločili za nakup prvega, drugega in vsakega naslednjega avtomobila, torej so avtomobili relativno poceni. Prav je, da nekaj prispevate svojemu okolju in ne le da ga izkoriščate. Na Japonskem so se prometa lotili praktično – z uporabo majhnih, priročnih in prostorski stiski prilagojenih avtomobilih, svetovni proizvajalci so se prilagodili njihovemu trgu in izdelujejo posebno oblikovane japonske modele. Ljudje so pač praktični in predvsem zadovoljni s tem, da tako prispevajo ohranitvi svojega življenjskega prostora. Mi še očitno nismo prišli do tega zavedanja.

Vožnja na avtocestah ali izhod iz stranske ceste na glavno postaja del vsakodnevne loterije – kako priti na cilj cel in brez stresa? Včasih ne vem, ali me prehiteva avtobus ali avtomobil. Velikost vozila bi naj zagotavljala večjo varnost, a ljudje se obnašamo ravno nasprotno – močnejši avto imamo, bolj smo agresivni in neuvidevni v prometu. Posledice so jasne.

Veliko prometa povzroča slaba (nikakršna) avtobusna povezava do bližnjih domžalskih krajev: Ihan, Vir, Dob, Jarše. Kako se bo denar nabran iz parkirišč uporabil? Bomo dobili mestna kolesa? Bo denar namenjen uvedbi manjših lokalnih avtobusov ali kombijev, ki bi pobirali šolarje in starejše prebivalce in jih vozil v Domžale? Seveda zastonj, da ne bo pomote! Na podlagi ankete in analize mobilnosti krajanov Domžal in okolice bi se lahko določil red vožnje tako, da ne bi prinašal izgube oz. da ne bi vozil prazen. Gotovo bi sprva potrebovali čas in dobro organizacijo prevozov, da bi se ti prijeli in morebiti kasneje bili dostopni za simbolično ceno. Tako ne bi imeli razloga, da bi uporabljali avto za vsako, še tako kratko pot, spremenili bi navade in način razmišljanja prebivalcev, morebiti bi postali vzorčen model mobilnosti tudi za druge slovenske kraje? Predvsem pa bi slabo in nelepo oblikovan prostor v mestnem centru lahko namenili drugim urbanim in zelenim površinam, (za katere obstajajo idejni načrti), da bi Domžale končno postale kraj zadovoljnih ljudi (ne pa avtomobilov).

Občina bo uspešna pri reševanju te goreče problematike samo v sodelovanju s prebivalci in novimi prijemi mobilnosti, prilagojenim na domače okolje. Uvedba plačljivih parkirnin pa problem lahko poslabša namesto da ga odpravi.

Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.