Kdo je stopil v bran Tini Gaber? #Ajdapiše

Teden je minil v znamenju enakopravnosti, ženskih pravic in vloge ženske v družbi na splošno. Koliko je teorije in koliko prakse?

8. marec je dan žena, praznik žensk. Je dan, ko se spominjamo vseh preteklih bojev za ženske pravice, analiziramo trenutno stanje žensk v družbi in razmišljamo o prihodnosti. Vsako leto znova si tudi priznamo, da je položaj žensk v slovenski družbi med najboljšimi na svetu in si ob tem tudi čestitamo (kljub vsem tem podatkom in lestvicam pa imamo še veliko težav – femicid, nasilje v družinah, prisilne poroke mladoletnih deklet drugih kultur …). Ne vem, če smo mi zares zaslužni za te čestitke. Zgodovinsko dejstvo je, da ženske niso dobile pravic zato, ker se je nekoč nekdo etično in moralno tako odločil, temveč je šlo bolj za zgodovinsko nujo, ko so moški odšli v vojno in je primanjkovalo delovne sile. Na slovenskem je po drugi strani močan faktor igrala tudi (komunistično – socialistična) ideologija, ki je videla družino kot produkt kapitalizma in je ženske razumela kot enake delavce moškim in tudi kot enake graditelje socialistične družbe. Seveda ne smemo zanemariti, da pa je bilo veliko posameznic in posameznikov, ki so stopili na ulice, ki so zanetili upor in dosegli spremembe. Vendar je bil to boj preteklosti, da imamo to dobro stanje dandanes. Kar delamo danes, pa bo krojilo stanje prihodnosti. In kaj pravzaprav delamo?

V preteklosti so bile le redke ženske učiteljice. To se je potem sčasoma spreminjalo, vendar so moški ostali ravnatelji. Nato se je spremenilo tudi to. Vendar pomislimo, kakšno vlogo je včasih v družbi igral učitelj ali pa ravnatelj, in kakšno vlogo ima danes. Koliko vpliva imajo v družbi, torej izven svojih učilnic in šole? Koliko se jih spoštuje? Koliko velja njihova beseda? Koliko moči so imeli včasih politiki in koliko jo imajo danes, v tem svetu lobijev in kapitala? Vprašanje, ki si ga moramo torej zastaviti je, ali se fokusiramo na prave težave. Kdo bo določal prihodnost sveta? Smo ženske aktivne na tistih položajih? Zavedamo se, da se svet vse bolj digitalizira – pa hkrati vemo, da je v tehnološkem svetu malo žensk.

Drugo pomembno vprašanje pa je vprašanje podpore žensk v družbi. Ko je Urška Klakočar Zupančič »protestno« korakala po hramu demokracije v rdečih petah, so se jih pridružile stanovske kolegice. Kar je spodbudno! V državi imamo več težav, kot pa je obutev naše političarke. Spodbudno pa je, da so jo ženske pri tem podprle, saj se ženskam očitna predvsem nepodpora drugih žensk (si jo očitamo tudi same?). Toda sprašujem se, kje je podpora Tini Gaber? Sploh v tem tednu, ko tako veliko govorimo o ženskah, ko prirejamo sprejeme za počastitev žensk … Ženske, ki imajo glas v naši družbi, zaradi svojih funkcij, niso nič rekle glede Tine Gaber. Bi morale? Če ste odprli časopise ali spletne strani medijev, ste lahko videli, da se o Tini veliko piše, še več pa je komentarjev ljudstva. Nekdo, ki je na poziciji, mora spremljati ozračje v družbi in verjamem, da mora v določenih primerih tudi odreagirati. To je eden izmed takšnih primerov, ko bi pričakovala podporo Tini – glede na to, kaj že ves teden govorimo.

In zakaj si Tina Gaber zasluži, da bi ji kdo stopil v bran?

Dejstvo je, da je s tem, ko je postala partnerica našega premierja, postala tudi javna oseba, kar pomeni, da predstavlja našo državo, predstavlja nas in zato si ljudstvo z mediji pridrži pravico, da jo komentira. Toda, v kakšnem smislu in do katere meje?

Pojavile so se govorice, da je Tina distrakcija in da v resnici nista partnerja. Če tudi je to res, je krivda na naši strani – ker se mediji in mi bralci ukvarjamo s partnerico premierja, namesto da bi ga spraševali, kje so obljubljene reforme. Tina Gaber ni ne prva, ne zadnja ženska, ki ima s svojim partnerjem večjo razliko v letih. Ste vedeli, da je razlika med francoskim predsednikom in njegovo partnerko 24 let. In ona je starejša! Tudi francoski mediji so preveč pisali o tem in sta utišala govorice kar hitro. Kajti izbira partnerjev je osebna zadeva. Tudi očitki o tem, da je razdiralka družine in da je on neodgovoren oče, so neutemeljene. Kaj mi ali mediji vemo o stanju v njegovi družini? Kdo smo mi, da lahko sodimo brez poznavanja dejstev?

In zakaj torej v bran? Ker je napadena v medijih in vprašanje bi moralo biti, zakaj je temu tako? Kako negativno so mediji pisali o ljudeh, ki so pokradli državno premoženje, ki so morili in delali veliko drugega res slabega za vse nas. Ker če ima naš premier novo partnerko, je to res slaba stvar?

Za konec pa še en razmislek: vse popularnejše tudi v Sloveniji postaja, da ženske ostajajo doma kot matere, gospodinje, pač preprosto doma. Razlike med Slovenci so v finančnem stanju vse večje in določen delež bogatejših si to brez težav privošči. To je tudi žensko vprašanje in po eni strani si ženske zaslužijo pravico, da svoje življenje izbirajo po svoji volji. Pravica je torej tudi ne imeti kariere. Vendar se moramo vprašati, je to res ženska odločitev, ali je ta kapitalističen svet postal vse bolj neprijazen do žensk, da imajo lahko oboje, torej službo in družino. Ko vse več služb poteka do petih popoldne, vrtci vrata zaprejo prej, na pomoč širše družine in družbe pa se ne moremo več tako zanašati kot v preteklosti, je to vprašanje na mestu.

In naj zaključim s čestitkami moškim za vaš praznik!

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.