Že nekaj časa nisem bila v središču Domžal, potem pa sem se peljala mimo 1000+1 in ob cesti opazila neko gmoto. Ker sem to že videla v Ljubljani, sem vedela, čemu je namenjena. Zavijala sem z očmi, ko sem zapeljala v edino krožišče v mestu, toda potem me je nekaj zmotilo in sem pozabila na vse skupaj.
Dokler nisem o tem brala na spletu. Tudi na portalu Domžalec.
In glavo mi je preplavila gora misli, predvsem vprašanj. Pa to sploh ni domžalska zgodba, enaka vprašanja sem si zastavljala, ko sem se v Ljubljani peljala mimo podobnega števca že pred leti. Čeprav je bojda domžalski sodobnejši. Takrat me je najprej zanimalo, če se ustavim in grem pogledat nazaj, ali dejansko deluje. Kako ve, da je kolesar in ne električen skiro? Poskusa nato nisem izvedla, zato vam rezultata ne morem zaupati. Toda glavna misel je ostala: zakaj to potrebujemo?
Zakaj potrebujemo že tako onesnažen prostor z vsemi možnimi tablami še dodatno onesnaževati z nečim, v čem res ne vidim potrebe?
Zakaj moramo v naše možgane, ki so že tako polni vseh informacij, dodati še eno nepotrebno informacijo? Pa koga briga, koliko ljudi je šlo mimo s kolesom tisti dan? In zakaj bi bilo to pomembno?
Slabih misli sem hitro zaplavala v svet zarot, da morda pa je to namen – morda pa nas želijo napolniti z neumnimi, nepotrebnimi informacijami, obremeniti našo glavo do te mere, da popoldne, ko pridemo domov, ne želimo razmišljati o ničemer več. Predvsem pa da smo takrat nesposobni razmišljanja o težkih filozofskih in političnih temah. Da smo nezmožni premisleka o demokraciji in v kakšnem stanju je pri nas. Nezmožni razmisleka o družbeni pogodbi in ali nam še služi ali ji služimo mi. Smo ji sužnji? Nam družba jemlje več kot daje? Je cena varnosti postala previsoka? Ali bolj operativno: ali naši politiki delajo v našo korist? Bolj filozofsko: kaj je smisel življenja? So življenja danes res boljša kot nekoč ali smo skrenili s poti?
Naj se vrnem na pločnik, kjer sedaj stoji ta gmota. Namen tega števca naj bi bilo spodbujanje trajnostnega prometa. Ali res kdo verjame, da bo nekdo, ko bo videl, da je tisti dan tam mimo kolesarilo 247 ljudi, tudi sam prav zaradi tega zavrtel pedala? Mislim, da ne. Z veseljem bi se motila, toda močno dvomim, da se.
Števec pa naj bi koristil tudi kot »dragocena podlaga za načrtovanje varne in trajnostne prometne infrastrukture«. To se zdi upravičeno. Toda … ali drugače ne gre? Neka meritev, ki ne bi onesnaževala našega pločnika? In navsezadnje, ali nismo že delali nekih prometnih in trajnostnih strategij?
Na števcu boste lahko prebrali tudi čas, datum, temperaturo in vlažnost zraka. Ker v času pametnih telefonov te informacije pač res potrebujemo in žal moram zopet ponoviti: ali nimamo že dovolj polne glave?
V bistvu pa so vsa ta zgornja vprašanja manj smiselna kot tisto glavno, katerega me je strah postaviti. Koliko davkoplačevalskega denarja smo temu namenili? Koliko manj imamo vsi mi v žepu, da imamo to na pločniku?
Ajda Vodlan
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.
Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.
Related
