Kdaj nam je dovolj? #Ajdapiše

V sredo sem poslušala pogovor z znanim slovenskim managerjem, ki je spregovoril med drugim tudi o trajnosti, individualnih odrekanjih in kolektivnih navadah ljudi: »Dokler bomo leteli za 20 evrov v London, kar je popolnoma nerealno, ker za ta denar skoraj v kakšne slovenske kraje ne prideš z javnim prevozom, bomo imeli okoljske in gospodarske izzive.« Odgovor novinarke je bil: »Če je pa fajn.«

In res je »fajn«.
In res je to tudi odgovor na mnoge luksuze našega življenja.

Iz Domžal v Ljubljano redno vozita tako avtobus kot vlak. V prometnih konicah tako z vlakom kot avtobusom v Ljubljano prideš hitreje in ceneje. Toda ne prideš pa hitreje na točno tisto mikro lokacijo. In zato je udobneje uporabiti svoj avtomobil. Ker je preprosto bolj »fajn«. Nimaš drenanja na vlaku, ne zamudiš vlaka (ali pa zamudi vlak), lahko oblečeš in obuješ karkoli, ker ne rabiš hoditi, temveč se lepo pripelješ v garažo, uživaš v miru in udobju svoje kabine, poslušaš svojo glasbo …

Toda recimo se potem na neki točki odločiš za nakup avtomobila. Če tudi ni drag in nimaš visokih stroškov, te na letni ravni pride veliko dražje kot javni prevoz. Torej moraš delati več, da zaslužiš za ta avtomobil, ta luksuz, ki ga imaš in ti prihrani čas. Ker delaš več, si bolj zmatran. In si privoščiš nov luksuz – morda masažo, morda savno, morda počitnice. In spet zapraviš več ter zopet delaš še več. Kje se ta krog prekine? Ali resnično delamo za zadovoljevanje svojih potreb ali več? In kdaj nam je dovolj? Nam je sploh kadarkoli dovolj?

Ko pridejo časi, ki prinesejo izzive, pridejo tudi spremembe. Tako smo mislili v času korone, da se bo sedaj svet ustavil in umiril. Te umiritve ni več čutiti. Edina sprememba, ki jo opazim, je, da ne potujemo toliko – pa ne zaradi nas samih, temveč težav v letalskem sektorju. Je torej naivno pričakovati, da bomo kot družba naredili korake v pravo smer na zavestni ravni? Ali vedno potrebujemo korenček in palico, sicer sprememb očitno ni?

Vendar, če se ozremo v svet, lahko vidimo, da vseeno naše slovenske kolektivne navade niso največje težave. Resnica in dejstvo je, da smo veliki porabniki na Zahodu. Pa vseeno imamo v Sloveniji mnoge dobre prakse – redkokje na svetu tako striktno ločujejo smeti in jih ne mečejo v naravo. Če se primerjamo recimo z Ameriko, smo veliko manjši porabniki klimatskih naprav. Tudi naša industrija slovi po svetu z mnogimi dobrimi »čistimi« praksami. In še bi lahko naštevali.

Kaj je torej rešitev v tem našem svetu, kjer tako zlahka zapademo v kolesje potrošništva? Osebni premislek znova in znova – kaj potrebujemo in kaj nas osrečuje. Dober avto, denar na računu ali mir v glavi? Razmislek torej in pa predvsem neka zdrava logika ravnovesja – ne preveč in ne premalo, temveč ravno prav.

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.