Kaotično stanje: v nesreči (ni)si sam #Ajdapiše

S strahom gledamo dež skozi okna in razmišljamo, kaj bo. Kaj lahko naredimo in komu pomagamo?

Včasih so bile zime tiste, ki so ljudem prinašale skrbi – bo dovolj kurjave? Bodo ostali odrezani od sveta? Bodo poleti pridelali v tako kratkem času dovolj hrane, da se bo preživelo? Sedaj pa so poletja tista, ki nam prinašajo večje skrbi. Vsaj upam, da se nisem zarekla in da ni pred nami peklenska zima.

Leta poprej so nas skrbele grozovite suše in vročinski vali, letos pa nas vsak drug dan preseneti dež. Niti nas ne preseneti več. Nas pa je vsekakor presenetil ta današnji veliki naliv. S strahom gledamo skozi okna in razmišljamo: kaj bo prinesla nova noč? Še bolj pa nas skrbi, kaj bo prineslo jutro – se bodo padavine končno ustavile ali temu še ne bo konca? Ne skrbi nas preživeti še eno noč, skrbi pa nas kaj bo. Sploh ko je do nas prišla informacija o pretrgani glavni cevi na vodovodnem omrežju Ivrje, ki zagotavlja pitno vodo za širše kamniško območje. Informacija je hitro završala med prebivalci in v okolici Kamnika, Domžal pa tudi Ljubljane je v trgovinah nemudoma zmanjkalo plastenk in steklenic s pitno vodo. Pa je ustvarjanje zalog res prava izbira? Ja in ne. Kot vedno je odgovor v pravem ravnovesju.

Prav je, da imamo doma zalogo. Vsekakor pa ni potrebno, da je te zaloge toliko, kot da gostimo en bataljon, v resnici pa smo gospodinjstvo štirih oseb. Zmernost torej, da v trgovinah ostane še za druge ljudi. Pravijo tudi, da je v tehničnih trgovinah zmanjkalo protipoplavnih vreč in vodnih črpalk. Prav je, da se zavarujemo in mislimo na preventivo. Toda čas za preventivo ni danes, bil je včeraj in bil je v dnevih pred tem. Kaj smo delali takrat?

Dejstvo je, da živimo v varni državi. In mlajše generacije, predvsem tiste, ki smo rojene v devetdesetih in kasneje se koncepta preventive niti ne zavedamo tako zelo. Nič nas ne more presenetiti nam ni poznan koncept. Preprosto in golo dejstvo je, da smo odraščali v svetu, ko denar reši vse težave in sistem vedno poskrbi zate. Žal temu v realnosti ni tako. Korona je pokazala, da ti denar nič ne koristi – če ni mask, ni mask. Štejejo veze, poznanstva in pripravljenost v naprej. Ukrajinska kriza je pokazala, da lahko en konflikt drastično vpliva na celotne globalne dostavne verige. Nič ni zagotovo. Če tudi se v virtualnem svetu morda zdi tako. Zato bi bilo prav, da večkrat pomislimo na preventivo. Da imamo pitno vodo na zalogi ne le takrat, ko so poplave pred vrati. Da razmislimo, kaj bomo naredili v kriznih trenutkih: kam se bomo umaknili, kako se bomo zaščitili. In vse te stvari moramo razmišljati v mirnih časih …

Vendar pa v nesreči nisi sam. Moje izkušnje so, da ljudje želijo pomagati sočloveku. Navsezadnje že zato, da se počutijo boljše v lastni koži. Vendar pa moramo tudi pri tej pomoči razmisliti, kdaj in kako je naša pomoč smotrna. Deljenje pomembnih informacij po spletnih omrežjih je vsekakor zaželeno. Pogovor s človekom v stiski ali pa izraz skrbi je tudi vedno dobrodošlo. Ustvarjanje panike pa pač ni potrebno. Prav tako se moramo zavedati, da imamo za profesionalno pomoč odlično usposobljene pripadnike civilne zaščite, policije in vojske, ki vedo, kaj delajo. Oni so tisti, ki se v miru pripravljajo na težave in tako pač znajo odreagirati. Zagotovo naredijo tudi napako in čeprav verjamem, da je konstruktivna kritika vedno dobrodošla, pa se zavedajmo, da je pravi prostor in čas tudi za kritiko. Slednja v času težav ne prinese rešitve.

Človek na svet pride sam, odide sam in še vsak večer dejansko sam pade v svet sanj ter zjutraj ostane. Človek je sam. Tako je tudi v nesreči sam. Vendar pa človek živi v družbi in tukaj si pomagamo. V teh dneh zopet lahko opazujemo, kako sosed pomaga sosedu. Saj so izjeme, ki delajo težave in mislijo le na lastno rit, če se lahko tako izrazim, toda ne ukvarjajmo se s tistimi. Kljub konstruktivni kritiki tako en pozabimo, da živimo v eni najbolj razvitih držav na svetu, ki ima odlično usposobljeno civilno zaščito. V nesreči tako niste sami: poleg sosedov so tukaj še gasilci, policisti, vojaki in mnogi drugi prostovoljci, ki vam bodo priskočili na pomoč. Ni vse odlično, je pa veliko dobrega. Bodimo hvaležni. Predvsem pa bodimo pametni: kajti ko zopet nastopi mirno obdobje, ne pozabimo na preventivo – zagotavljanje finančnih sredstev v občinskih in državnem proračunu, navsezadnje pa tudi na lastno preventivo.

V nesreči nismo sami. Če pa bomo poskrbeli le za lastno rit, pa bodo naši potomci verjetno res sami. V skupnostih pa je človek začel živeti ravno zato, ker sam ne more preživeti.

Za aktualne informacije spremljate portal Domžalec in spletno stran Občine Domžale.

Srečno!

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.