Kakšno (osnovno) šolo si želimo? 1. del #Benjaminovglas
Šolski sistem v Sloveniji je relativno kakovosten, imamo dobro razvito kulturo prenosa znanja, kar se kaže v praviloma kvalitetnih učiteljih, ki so svojemu poslanstvu predani.
Če kot nekdanji učenec osnovne šole primerjam svojo izkušnjo v slovenski šoli z izkušnjo v ameriški šoli, kjer sem v zvezni državi Kalifornija leta 2004/05 preživel 5. razred osnovne šole, lahko izpostavim nekaj pomembnih razlik. Res je, da je moja izkušnja vendarle omejena na eno leto in na moje videnje zadeve. Sem pa delil tudi izkušnjo dveh bratov in sestre, s katerimi smo hodili tedaj na različne šole: najmlajši je hodil v vrtec in našo malo šolo, starejši brat je hodil v Junior High School, sestra pa v Senior High School.
Eno šolsko leto, ki sem ga preživel v ZDA, bi lahko opisal, kot da tam šola ustvari okolje, da je to pač način življenja in ne nek rigidni sistem, kamor del populacije odide s težavo. Skratka šola tam vsebuje in spodbuja učenje, prosti čas, gibanje, šport, raziskovanje novega in kreativnost.
Prosti čas in gibanje
Šolski dan v ZDA je na vsake dve šolski uri vseboval 15 min prostega časa zunaj na svežem zraku, ki je bil namenjen medsebojnem druženju in gibanju. V Sloveniji je po vsaki uri odzvenel zvonec in 5 minutni odmor, namenjen le prehodu na naslednjo učno uro.
Delovna zahtevnost in pričakovanja učiteljev
Praviloma je bilo predmetov za tretjino manj kot v Sloveniji, domače naloge za posamezen predmet niso bile redne, ko pa so bile, so vzele 10 min časa na predmet. Imeli smo na primer predmet Science (znanost), kjer smo raziskovali in ustvarjali na preprost način. Zahtevnost predmetov je bila nižja kot v Sloveniji in pričakovanja učiteljev so bila prav tako nižja kot v Sloveniji. Ni bilo stremenja k popolnosti oz. perfekciji, ampak nek zdrav odprt pristop, ki omogoča posamezniku, da odkrije svoje talente in iz njih razvije svoje potenciale. Samo primer: moja sestra je imela na gimnaziji v Sloveniji oceno iz angleškega jezika 2. V ZDA je bila v najboljši skupini med najboljšimi pri angleščini z oceno odlično, bila je celo učenka meseca. Ko je prišla nazaj v Slovenijo, je imela oceno 3. To pove vse.
Pričakovanja družbe
Moje opažanje je, da v ZDA družba v fazi osnovnega izobraževanja, ne sloni na primerjanju med seboj. Pri nas obstaja nek družbeni pritisk, ki teži k popolnosti učencev in doseganju visokih ocen. Dobil sem občutek, da tam verjamejo, da osnovna šola ne bo odločala o tem, ali bo posameznik po zaključku šole uspel v svojem poslanstvu ali ne, saj naj bi bila vloga osnovne šole, da posameznika skozi osnove in temelje vpelje v izobraževanje, ki se šele nato skozi srednje in visoko izobraževanje razvije v bolj konkretno smer. Na podlagi slednjega ugotavljam, da torej pri nas preveliko vlogo namenjamo vlogi osnovne šole in vplivu le-te na prihodnost posameznika. Pri obeh šolskih sistemih pa je razvidna socialna diferenciacija otrok oz. učencev, kar pa po mojem mnenju Slovenija zmore in mora čim prej preseči. Dovolj je denarja, da ne rangiramo otrok na podlagi socialnega okolja, iz katerega prihajajo, in dovolj denarja, da imajo lahko vsi otroci brezplačno prehrano v šoli.
Razred v ZDA je bil heterogena skupina posameznikov (brez treh nivojev, ki jih je pri izbranih predmetih prinesla devetletka), kjer se na nekem področju z znanjem šibkejši učenci učijo od boljših učencev in obratno. Redko kdo obvlada vsa področja, nekdo je bolj kreativen, nekdo bolj naravosloven in nekdo bolj družbosloven tip. V razredu smo imeli na primer sošolca, ki je bil avtist in je imel ob sebi svojo stalno pomočnico in je razred normalno funkcioniral. Skratka raznolikost v razredu, kakršna je tudi v realnem življenju zunaj razreda, je odlično funkcionirala.
Apel k razmisleku, ali naša šola v preveliki meri stremi k perfekcionizmu in ima tako na splošno prevelike delovne zahteve do učencev. Če šola v preveliki meri stremi k togosti in nezmotljivosti učencev pri njihovem kreiranju rešitev, lahko šolanje pusti napačen vtis o tem kaj je ključna ideja izobraževanja, in to je naučiti nekaj novega, uporabnega za ta naš svet.
Avtor: Benjamin Lukšič (Benjaminovglas)