Kaj pomeni oznaka Domače? #Ajdapiše

Zdravje je vrednota, za katero smo pripravljeni odšteti vse več denarja – naj bodo to privatni zdravstveni posegi, članarine za osebne trenerje, prehranska dopolnila in pa seveda zdravo prehrano. Danes hrana ni več zgolj sredstvo, ki nam daje energijo, niti ni več le gurmanski užitek, temveč je hrana razumljena kot velik ključ do našega zdravja. Kar seveda je. In to razumemo potrošniki, še toliko bolj pa prodajalci, ki pa nam včasih vse skupaj zgolj močno zasolijo …

Zadnji meseci ­­oziroma verjetno že leta, vse od covida naprej, so polni debat o naraščajočih cenah hrane. Saj vidimo, da se je vse podražilo, toda hrana je nekaj, kar potrebujemo vsakodnevno in zato to še toliko bolj opažamo. Vse bolj zaskrbljujoče je, da cene rastejo tako zelo, da ko se odpraviš v trgovine in restavracije v bolj razviti in bogati tujini, opažaš, da pri nas sploh ni veliko ceneje. No, saj če se odpraviš na jug, kjer je standard nižji, cene tudi ne padajo tako zelo. Vendar danes v ospredje ne bi postavila samih cen, čeprav so vse bolj zaskrbljujoče, in včasih ko gledaš javne podatke o cenah košaric, res ne veš, kje so pobrali te košarice – znesek moje košarice v trgovini je namreč znatno višji. Še toliko višji zneski pa so na tržnici.

Rada obiskujem tržnico, pa naj bo to domžalski tržni prostor, centralna ljubljanska tržnica, pa tudi v tujini vedno rada zavijem med razstavne prostore. Na tržnicah se začuti duh mesta (no, trga, če sem bolj natančna) in všeč mi je dogajanje. Všeč mi je izbira. Ja, všeč mi je tudi vizija v lastni glavi, da izbiram dobre in zdrave stvari zase in za najdražje. Toda vse manj pa mi je všeč napetost, ki jo čutim ob obisku. Vsakič znova moram namreč natančno preveriti, če so mi dali dobro hrano (ne pa pokvarjen česen!) in hkrati moram še razmišljati: so te ekološke oznake kredibilne? So certifikati pravi? Je hrana res to, kar obljubljajo? Ali mi pač prodajajo draga jajca, ki so jih vzeli v trgovini, in jih prodajo naprej, češ da so ekološka s številnimi certifikati. Saj smo vsi slišali že veliko preveč zgodb, kako nas (po domače povedano) nategujejo na vsakem koraku. Naj se vrnem na svojo kolumno ne dolgo nazaj, ko sem pisala o pomanjkanju odgovornosti dandanes in predvsem o tem, da je vsem že vseeno za njihovo dobro ime in navedla primer goljufivih pekov, ki so jih v Ljubljani pri današnjem Čevljarskem mostu tunkali v vodo, če so goljufali – in tunkali so jih njihovi stanovski kolegi iz ceha. Zakaj? Ker jim je bilo mar za dobro ime celotne obrti! Si predstavljate ta znanstveno fantastični scenarij, da bi danes na tržnici prodajalci zelenjave sramotili in kaznovali tistega, ki me je goljufal pri prodaji česna? Ali pa, da bi tistega goljufivega prodajalca medu čebelarji javno obsodili in kaznovali? Nepredstavljivo za današnje dni … Tako smo se oddaljili od sistema, postali apatični in tiho pričakujemo, da se bo pojavila sistemska rešitev za vse krivice. Ko kaznovanja s strani sistema ni, tarnamo in godrnjamo. Toda poseči v to kaznovanje … tega pa si danes nihče več ne upa.

In preden zaključim, naj omenim še mojo »najljubšo« oznako in to je domače. Kajti za neke ekološke in bio oznake dejansko obstajajo res pravi certifikati in EU ima kar strogo zakonodajo glede tega. Seveda se lahko goljufa, toda dejansko obstajajo neka pravila. Enako glede lokalnih oznak – prav tako ima EU določene svoje certifikate za izdelke iz posebnih regij. Kaj pa pomeni domače? V Mercatorju obstaja oznaka »domače«, toda kaj dejansko pomeni »Radi imamo domače« – na njihovi spletni strani lahko najdemo veliko lepih piarovskih besed, manj konkretnih dejstev. Pa recimo, da verjamem, da imajo za to strategijo neko ekipo, ki ve, kaj dela (vsaj pustimo dvom vere v dobro in pravično). Kaj pa povsod drugje, kjer prodajajo domača jajca, domače rezance, domačo zelenjavo … Da je narejeno doma? In kaj se s tem sporoča? Ker je narejeno, pridelano doma, je avtomatično bolje, bolj zdravo? In seveda … zaradi vsega tega predvsem slednje: veliko dražje?! Pa je to upravičeno?

Naj povem jasno in direktno, da ne bo dvoma: močno podpiram idejo podpore lokalnega in v Sloveniji narejenega. Če ne drugače, vsaj v EU narejenega. Verjetno nam vse bolj postaja jasno, da če ima naš sosed delo, ima celotna država nekaj od tega (vsaj upam, da so ideje o mrtvi sosedovi kravi že zamrle). Verjetno tudi že vsi dobro opažamo, da gre svet v smer protekcionizma in tudi pozitivnega nacionalizma – pa to ni smer, ki jo je ubral Trump, ampak se kaže vsaj že od covida naprej. In zato sem pripravljena plačati več, ne le v veri, da bo bolj zdravo in boljše, temveč tudi z željo, da podpiramo našo skupnost. (Naj tukaj dodam še en komentar na naši in vaši. V idealnem svetu tega ne bi bilo, toda žal v to ne verjamem več in pred dnevi sem v neki seriji slišala dober citat, da imamo ljudje več skupnega z volkovi kot z zajci in da je deset zapovedi enostavnih, toda ne ubijaj, ne kradi, ne laži ne preživijo v tem svetu, v svetu, kjer je v človeški naravi ta sla, ta želja po tujem blagu, tujem dobrem in navsezadnje tudi tuji ženi.)

In da zaključim: plačam več in vidim, da nisem edina. Toda bil bi pa že čas, da nehamo s tem domačim zavajanjem. Čas bi bil, da se jasno zavemo, da v družbi brez sankcij dobro ne bo nagrajeno in da bo smer pač zasidrana v vse bolj napačno smer, smer laži in slabega.

Ajda Vodlan (Ajda piše) in Karikature Nana

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.