Tudi letos nas na Viru čaka tradicionalni pustni karneval in to že 36. po vrsti. Veliko otroško pustno rajanje in pustni žur sta načrtovana za naslednjo soboto, valentinovo, v nedeljo pa se ob 14.00.36 prične veliki pustni karneval. Če je torej jasno, kako dolga je pustna tradicija na Viru, kako tradicionalen pa je dejansko pust?
Tako kot večina drugih praznikov v današnji Sloveniji se tudi pustovanje praznuje v kontekstu krščanske vere, vendar pa ima svoj izvor še iz predkrščanskih časov. Že Rimljani naj bi se šemili, namen pusta pa je bil seveda pregon zime. Cerkev se je kasneje upirala šemljenju, vendar ta tradicija ni izumrla. Pust sam pa se navezuje na post in praznovanje velike noči, zato se praznovanje vsako leto praznuje na drug dan.
Pri pustovanju v Sloveniji vsako leto pri odraslih opazim dva pola: tiste, ki so izjemno navdušeni nad šemljenjem in to jemljejo zelo resno ter se na praznik pripravljajo kar nekaj časa. In drugi pol, ki to jemlje kot nekaj čisto neresnega, skorajda otročjega, ter se nikoli ne želi našemiti. Vmes pa še nekaj naroda, ki si nekaj malega nanese na obraz ali si na glavo povezne smešno kapo, vendar pusta ne jemlje preveč resno oziroma mu ne nameni preveč svojega časa. Ljudje smo si pač različni ali kako že? A če povlečem povezavo na aktualne volitve, ki se bodo zgodile v dobrem mesecu, si ne morem, da se ne bi vprašala: nas bo ta razdelitev na dva pola nekoč privedla v propad? Kako naj tako razdvojena družba najde konsenz in gradi za skupno dobro?
Vendar naj ne bo to politična kolumna – zatorej nazaj k pustu. Kakšno zimo naj preganjamo, če zime sploh ni? Morda bi si morali ta praznik zamisliti raje v avgustu, da preženemo vročinski val, ki nas vse bolj ogroža.
Pred kratkim sem brala zanimivo knjigo nekdanje slovenske prve veleposlanice v Braziliji, ki je razložila, kar so njej razložili v Braziliji – tako kot se vi v Evropi bojite hladne zime, tako mi čutimo do vročine. Zato pri njih klima dela s polno močjo, notranji prostori pa so hladni.
To mi je dalo misliti o našem kurjenju (sploh vlaki znajo biti nadvse prevroči!) in o tem, kako topla stanovanja in prostore imamo. Potem pa se sredi zime sprehajamo v kratkih rokavih. Smo kar nenavadni, mar ne?
Če se bo to segrevanje res nadaljevalo – kaj si bodo razlagali čez dvesto let, ko se bodo šemili? Bodo vse te zgodbe o snegu res le še nekaj iz preteklosti, kot so nam mamuti in dinozavri?
Nič ne de. Se boste našemili ali pa ne – predvsem vse bolj menim, da moramo biti manj resni in izkoristiti vsako priliko za veselje, smeh in sproščenost. Neka izjava iz »prejšnjih« časov – uživajte dokler lahko – se nam je morda zamerila. Vendar še kako dobro velja.
Zato vam želim uspešne priprave na pustovanje, zaljubljeno valentinovo in v vsakem primeru vsaj en dober krof. Sladkor res ni dober za naše zdravje, toda en krof se pa spodobi (in od nečesa bomo tako ali tako umrli). Čeprav se rada ustavim na Trojanah – krof z borovničevo marmelado je moj najljubši tam – pa priznam, da sem še vedno lokal patriot: Ivankini krofi so najboljši. In ja, boljši kot iz Črnuške Rašice. Uživajte!
Ajda Vodlan
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.
Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.
Related
