Kaj bi dekleta morala vedeti?

Prihod praznikov, najsi bo to božič ali valentinovo, sproži oglaševalski bum prodaje spodnjega perila, ženskega, predvsem. Ne vem, koga hočejo prodajalci tovrstnega blaga spodbuditi k nakupu – saj je perilo te vrste po navadi drago in kolikor poznam moške, so ti pri nakupih bolj kot ne varčni. Razen, če se želijo pred partnerko postaviti, a to je aktualno le v začetni fazi dvorjenja.

Morebiti pa so ženske tiste, ki kupujejo lepo perilo, ker se zavedajo minljivosti čustev in poželenja, ali pa perila ne kupijo za partnerja temveč zase in s tem ni prav nič narobe. Ker malo ljudi, moških in žensk, ima popolno postavo kot je na plakatih, se zna zgoditi da jih, ob ogledovanju in primerjavi s seboj, spravljajo v stisko, nekatere pa spodbudijo k hujšanju (nekaj je tudi pozitive pri tem!). Tega si jaz v času praznikov ne bi nakopala in se kratko malo požvižgam na vsa ta postavna dekleta, ki jih gotovo zebe, tudi če so iz papirja! Nekaj me vseeno moti – rada bi imela ravno tak pregled nad moškim spodnjim perilom in manekeni, saj vem, da jih Slovenija ima, zakaj se pa skrivajo? Verjetno za svoje mišice zahtevajo nekajkrat višji honorar, manekenke so (najbrž) cenovno »bolj ugodne«. Ampak dekleta, ne bodite naivne – koža je koža in borite se za enako plačilo!

Ob pregledni razstavi slovenskih umetnic iz obdobja med 1850-1950 pod geslom Kaj bi dekleta morala vedeti? je bilo povedano med drugim tudi to, da ženskam ni bilo dovoljeno učiti se slikarstva na akademijah – dušebrižniki s cerkvijo na čelu so bili mnenja, da bi delo v ateljeju kvarno vplivalo na žensko dušo. Zato jim je bilo dovoljeno slikati mrtvo naravo: posode, rožice, celo živali, morda še portrete. O aktu pa ni bilo debate, čeravno so v ateljejih največkrat pozirala naga ali rahlo zagrnjena dekleta. Nauk zgodbe je bil, da ženske ne smejo gledati in videti druga drugo, moškim pa se pred oči lahko nastavlja ves razgaljen svet. Pravzaprav je šlo in gre še marsikje tudi danes za to, da so ženskam plašnice preprečevale, da bi primerjale tega, kar imajo s tistim, kar še obstaja. Toliko o tem, kako moški prenašajo kritiko in primerjanje med seboj.

Zato se, ženske in dekleta, nikar ne zgledujte po modelih, ki jih tekstilna industrija postavlja na ogled. Spoštujte tako svoje obline kot tudi pomankanje teh – narava je lepa v svoji pestrosti, ki nam jo hočejo vzeti in nas, ženske in moške, ukalupiti po vzorcu idealov zastarele, a še vedno brcajoče mačistične kulture.

Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.