Je švicarska banka propadla zaradi tranzicije?

Seveda ne. Je za propad ameriške banke SVB kriva tranzicija? Jasno, da ne. V obeh primerih je bankama stopila ob bok država in pokrila enormne izgube, ki so bile posledica slabega vodenja bank. Seveda je šlo za premoženje najbolj bogatih in ne za kakšne navadne varčevalce. Konec leta 2013 smo tudi mi sanirali slovenske banke s 4,7 milijarde evrov in takšnih primerov očitno ne bo konec. Ali to pomeni, da so banke postale nezanesljivi partnerji oz. varuhi naše (na sploh) finančne stabilnosti?

Banke se med seboj razlikujejo, a ne v veliki meri – ponujajo podobne produkte in pogoje tako da se zdi, kot da med njimi ne bi bilo konkurence. Seveda velja, da so hranilne vloge varne do zneska 100.000 €, kar garantira Centralna banka Slovenije, a si vseeno težko predstavljam, kaj bi to pomenilo v primeru izrednih stanj? Pravno je zadeva urejena tako:

»Od julija 2014 velja nova Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in sveta o sistemih jamstva za vloge. Ta direktiva: ohranja jamstvo za vloge do 100.000 evrov, postopno skrajšuje roke za izplačilo zajamčenih vlog imetnikom iz 20 delovnih dni na sedem delovnih dni in še povečuje zahteve po informiranju vlagateljev o jamstvu pred sklenitvijo pogodbe v zvezi z vlogo.

V slovenski pravni red je Direktiva 2014/49/EU prenesena z Zakonom o sistemu jamstva za vloge, ki je začel veljati 12. aprila 2016 in ureja jamstvo za vloge. Zajamčenih vlog je bilo 31. decembra 2021 skupno za 24,37 milijarde EUR.« (Banka Slovenije)

Slovenci na bankah hranimo več kot 25 milijard evrov (N1, 29.9.2022), kar pomeni, da denarja v rezervi naj bi bilo komaj zadosti, če se prejšnja zaloga v enem letu ni povečala. Zaskrbljujoče je, če prav razumem zgornje navedbe, da bodo komitenti imeli na voljo sedem delovnih dni, da vložijo zahtevek po povračilu denarja, kar pomeni, da bo od največje važnosti to, ali bodo informacije o bankrotu bank (če se ta pripeti) pravi čas prišle v javnost. To nas lahko močno skrbi, saj izkušnje z ukinitvijo osme serije švicarskih frankov kažejo, kako malo so bili ljudje pri nas o tem informirani. V Primorskih novicah je 16.8.2021 pisalo: »Švicarska centralna banka je s 30. aprilom letos (2021) odpoklicala osmo serijo bankovcev. Banke in menjalnice so jih sprejemale do 31. maja, od takrat pa ne več. Menjajo jih samo v Zürichu ali Bernu. Bistveno vprašanje pri tem je, zakaj slovenski varčevalci niso pravočasno izvedeli, da se bliža iztek veljavnosti bankovcem. Ignorantia iuris nocet, nepoznavanje prava škodi, to drži. So si torej nevedni slovenski varčevalci sami krivi, ker hranijo denar doma in ne klikajo redno po spletnih strani švicarske centralne banke? Ali bi se domača centralna banka in komercialne banke lahko potrudile s pravočasnim obveščanjem javnosti? Še poslovni dnevnik Finance je informacije o tem dobil 3. junija, torej prepozno, ko zamenjava doma ni bila več mogoča. Slovenska centralna banka je na vprašanje o neobveščanju odgovarjala, da je sporočilo o izteku veljavnosti bankovcev iz Züricha dobila 28. aprila. Zanimivo, srbska centralna banka, denimo, je že decembra 2020 začela obveščati javnost, kaj čaka imetnike švicarskih bankovcev, objavljala je pozive državljanom in nasvete o menjavi ali pologu bankovcev na račune. Zamudnikom, ki kljub obveščanju niso reagirali, pa komercialne banke še vedno omogočajo polog neveljavnih švicarjev na devizni račun, a seveda zdaj s plačilom provizije. Podobno je tudi na Hrvaškem, kjer banke ob pologu obračunajo odstotek provizije. Našim bankam pa se očitno ne ljubi ukvarjati s tem.«

Na vprašanje glede pasivne vloge Centralne banke pri slabem obveščanju Slovencev v primeru švicarskih frankov pa piar omenjene banke odgovarja, da so oni zadolženi samo za evre, z drugimi tujimi valutami pa nimajo opravka. Lepo so se izmazali in pokazali, koliko jim je mar za premoženje Slovencev Kot pravi novinarka Primorskih novic: Govorili so nam, da bomo kot Švica, a očitno nismo niti kot Balkan.

Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.