Je bolj pomembna cena bencina ali kruha?

Vse akcije in zaščite potrošnikov se vrtijo okoli energentov. Ne rečem, da tema ni pomembna, gotovo se nam bodo zaradi nje dvigovali lasje, a se sprašujem, kaj se dogaja s ceno kruha?

Slovenci imamo radi kruh, na leto pojemo 60 do 70 kg kruha. Čeprav po podatkih uradne statistike poraba kruha v Sloveniji upada, smo v povprečju še vedno kar veliki jedci kruha in pekovskega peciva. Po podatkih iz raziskave o uporabi in odnosu do kruha poje namreč povprečni prebivalec v starosti od 15 do 65 let v enem letu kar 65 kilogramov kruha in pekovskega peciva.

V raziskavi o kruhu, ki jo je za Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij v začetku februarja 2015 izvedel Valicon, je 78 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je kruh pomemben (42 odstotkov) ali zelo pomemben (36 odstotkov) del vsakdanjega jedilnika. »Tipičen predstavnik skupine, za katero je kruh zelo pomemben in ga jedo vsak dan, je moški, star med 44 in 75 let in je iz kmečkih predelov. Na drugi stani pa je segment tistih, ki jim je kruh manj pomemben na jedilniku in ga ne jejo vsak dan. Tipična predstavnica tega segmenta je ženska, stara med 25 in 35 let in prihaja iz urbanih krajev. Vse, kar je vmes, je družina, ki vsakodnevno je kruh, tudi po večkrat na dan, in ji je kruh pomemben in predstavlja glavnino uporabnikov,« je podatke iz raziskave nizal Andraž Zorko iz Valicona.

Prakse trgovcev pri tem, kako prenesejo stroške na maloprodajne cene, pa so zelo različne. Kmetijske surovine predstavljajo majhne deleže v vseh stroških, ki jih potrošnik plača za določeno hrano, zato so zavajajoče reklame, da z nakupom kruha podpiramo domačega kmeta. Običajno je tako, da je največji posamezni strošek, ki ga plača potrošnik, ravno strošek trgovske storitve, je pojasnil predavatelj na ljubljanski biotehniški fakulteti Aleš Kuhar.

Po podatkih Statističnega urada RS smo lahko v letu 1991 s povprečno mesečno neto plačo kupili 397 kilogramov kruha, največ (571 kilogramov) kruha smo lahko kupili leta 1997, najmanj (389 kilogramov) pa leta 2002. Leta 2020 smo za povprečno mesečno plačo lahko kupili 449 kilogramov kruha (13 odstotkov več kot leta 1991). Če je verjeti statistiki pa se je, ne glede na podatke o višjih povprečnih plačah in posledično boljši kupni moči, cena kruha dvignila od leta 1991 ( iz SIT v evrih 0,11) do leta 2020 (2,42 €) za 2100 odstotkov. Ta skok je še večji, če vemo, da je danes povprečna cena kruha 3,7 € ali približno 2 l bencina.

Na vprašanje, ali je bolj pomembna cena kruha ali bencina je odgovor dvoumen – nekdo se lažje odpove kruhu kot avtomobilu, čeprav pomankanje prvega pomeni lakoto, drugega pa izgubo luksuza. Kar je pri vsem skupaj pozitivno je to, da je v smeteh vedno manj kruha.

Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.