Vlaki me navdihujejo. Vožnja z njimi preprosto ni zgolj premik od točke A do točke B, kar je z drugimi prevoznimi sredstvi, temveč je res tisto pravo popotovanje. Kar bi navsezadnje vsaka pot v resnici morala biti. Saj verjamem, da je tudi letenje z letalom, sploh če si sam sebi lasten pilot, ali pa potovanje z luksuznimi zasebnimi letali posebna dogodivščina, vendar pa danes govorim o teh klasičnih potovalnih sredstvih za navadne ljudi. In vlak po mojem mnenju je tako še edini, ki omogoča nek luksuz. Nisem pa edina, ki jo vlak fascinira, saj je vlak eden tistih, ki dejansko igrajo celo pomembno vlogo v marsikateri literaturi (tudi tragično od Ane Karenine in zloglasnega umora na Orient Ekspresu, pa recimo do najnovejšega prevoda pri založbi UMco – Sanje o vlaku).
In zato imam svoj mali hobi, da vsakič, ko mi usoda nanese neko potovanje v tujino, vneto brskam, če obstaja možnost, da bi odšla na pot z vlakom namesto z letalom. Na žalost se to zgodi le redkokdaj. Preprosto je časovna razlika med potovanjem z letalom, kljub temu, da dodaš dve uri prej in dve potem za prevoz do letališča, preprosto prevelika, da bi se to kakorkoli splačalo in bilo upravičeno.
Vendar prihodnost morda ni tako črnogleda. Morda! Je pa vse odvisno tudi od nove Vlade RS, ki se bo verjetno prav kmalu sestavljala …
Z največjim veseljem sem namreč prebrala novico, da se s septembrom odpira nova nočna relacija med Milanom in Brusljem–Amsterdamom preko Zuricha, ki dejansko omogoča, da se zvečer odpraviš na vlak in si pred deseto uro zjutraj že v Bruslju. Idealno! In seveda velja tudi obratno. Torej »samo« do Milana pridem, kaj pa je to … Pet ur vožnje z avtom. Na žalost pa se tukaj zalomi. Pot do Milana traja vse od slabih devet ur (preko Villacha) pa do dobrih 16 ur (preko Jesenic do Nove Gorice). In k temu dodajmo še to, da če gresto preke Nove Gorice, morate vzeti potem avtobus ali vlak do Gorice. Kajti famozni vlak v sklopu Evropske kulturne prestolnice Nova Gorica – Gorica 2025 vozi žal le ob vikendih.
Nič ne de – moj optimizem je namreč neomajen. Našla sem namreč povezavo, prav tako nočni vlak iz Dunaja do Bruslja, Amsterdama. Na tem mestu je situacija boljša – obstaja namreč direkten vlak do Dunaja, vendar pa ta vozi šest ur. Če bi torej želeli ujeti vlak na Dunaju, ki odpelje ob 18.13, bi morali na pot iz Ljubljane ob 11. uri (in takrat ni direktnega vlaka). Če pogledate namreč nočno relacijo Dunaj–Rim, lahko opazite, da ta vlak ne prečka Slovenije in tukaj je naš največji izziv. Ter tudi priložnost, ki bi jo lahko dokaj hitro rešili.
Evropa, mislim na tisto politiko, ki prihaja iz Bruslja, je naklonjena železniškemu prometu in hitrim povezavam z vlaki med velikimi evropskimi mesti. Ta bruseljska politika je še vedno, kljub vlaganju v obrambo, naklonjena zelenemu prehodu. Glede na situacijo v svetu je temu naklonjena še bolj. Zakaj se torej v času volitev nismo pogovarjali, kako bomo Ljubljano postavili na zemljevid teh hitrih in nočnih vlakov?
Stopicamo zadaj … realiziramo famozni drugi tir, ki je seveda ključen predvsem za prevoz blaga in bo Luki Koper omogočil še boljše pozicioniranje v Evropi in svetu. Zakaj si torej nismo postavljali vprašanja, kaj moramo narediti, da končno povežemo Ljubljano in Maribor s hitrim vlakom, kar bo ključno za domače prebivalstvo? In nato, kaj moramo narediti, da Ljubljano hitro povežemo z Italijo preko Nove Gorice in z Avstrijo, hitro (!), do Dunaja. Si predstavljate, da bi se lahko okoli druge ure odpravili na pot iz Ljubljane, ob 17.30 vzeli vlak v Milanu in bili ob 11. uri v Bruslju? Ali pa ujeli vlak na Dunaju ob 18.13 in bili v Bruslju ob 9.55? Relacije so seveda tudi druge, bistvo pa enako – Evropa se povezuje. Pribaltske države s Poljsko gradijo povezave, Italija in Francija imata hitre domače povezave, Avstrija kljub zastareli infrastrukturi išče rešitve za spodbujanje javnega prometa itn. Kaj pa mi? Mi pa gradimo ceste … Tako nekako primerno kot iz nekega filma, ko ameriški predsednik reče tekom vojne: mi gradimo hladilnike, naši sovražniki pa bombe.
Železniške proge so bile pomembne. In očitno smo v času, ko bodo vse bolj. Če zaključim lokalno: le vprašajte Mengeš, ki je bil davno nekoč v zgodovini pomemben, še preden so bile Domžale po vaseh razdeljene, o pomembnosti gradnje proge …
Kaj torej? Bomo evropska prestolnica ali pa pač zaostala vas? In če si res tako zelo želimo biti v pomoč našim južnim sosedom, je tukaj odlična priložnost. Če bi Ljubljano povezali z evropskim svetom, bi se na to lahko povezal tudi Zagreb in vse južneje … Verjamem, da bi bili takšni ukrepi veliko bolj smotrni kot pa le lepe besede nekaterih.
Ajda Vodlan
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.
Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.
Related
