Erotikon
Erotika, strast, poželenje so največkrat percepcije pojma ljubezni, manjkrat pa so sopomenke predanost, spoštovanje, podpora. Ali prvo res izključuje drugo in obratno?
Tisti najbolj srečni smo si ogledali češki film Erotikon (in našo svetovno znano igralko Ito Rino) s katerim smo Domžalčanke in Domžalčani počastili prihajajoči praznik kulture. Posebnemu doživetju filma je prispevala odlična glasbena spremljava v živo Andreja Goričara z zasedbo Orchestra of the imaginary. Vrnimo se filmu in njegovi zgodbi. Naslov nakaže temo filma – strasti in prevare, ki so stalnica odnosa med moškimi in ženskami. Žigolo in svetovljan se v nevihtni noči zateče v dom železničarja, ki mu, očaran nad drobnimi darili in dobro kapljico, ponudi prenočitev. Vdovec ima lepo in skromno hči Andreo (Ito Rino), ki sprva ni navdušena nad nenadnim obiskom, sploh pa ko oče odide na delo in ju pusti sama. S svojo nekoliko demonsko pojavo – dramatično poudarjenim obrazom po filmski modi tistega časa, elegantno obleko in olikanim vedenjem, z vsem kar izstopa iz okolja tega ruralnega kraja, se neznanec dekletu nazadnje prikupi in jo osvoji. Ljubezen za eno noč zaznamuje dekle, ki ostane noseča in odide od doma, brez upanja, da bi neznanca še kdaj srečala. Film je pol napetosti, kljub »nemosti« in le občasnim podnapisom nas ponese v ljubezensko zgodbo in se nas s premišljeno fotografijo, mimiko obrazov in glasbo čustveno dotakne. Tako klasična zgodba mestnega žigola, ki mu ženske padajo v objem kot po tekočem traku, dobi po nekaj zapletih in razpletih katarzično razrešitev – kazen za izkoriščevalce ljubezni in srečen konec za tiste, ki takšnim izzivom ne podležejo. Sliši se kot pravljični konec, a vendarle verjamem, da je tako tudi v resničnem življenju.
Vsi smo bili kdaj zaljubljeni, takrat so nas strasti zlahka vnele in zaslepile. Nekaterim je streznitev in razočaranje spodkopalo vero v ljubezen, drugi pa so jo spoznali v njeni globini in bistvu, ki preseže ljubosumje, nezaupanje in posesivnost. Češki režiser Gustav Machatyja v filmu uprizori klasične dramske like strasti in ljubezni: naivne in manj naivne ženske, prav takšne može. Ljubimec je tisti, ki vnese vihar v partnerska razmerja in s tem razkrije njihove značaje. Eni zakoni počijo in se končajo, drugi pa preživijo preizkušnjo in so zato še bolj trdni in iskreni. Prava mala šola ljubezni namenjena kako mlajši tako tudi starejši publiki – tistim brez izkušenj in tistim, ki so že vse preverili. Z otroki se ne pogovarjamo o ljubezni, ker menimo, da se z njimi o tem ne govori. Enako se otroci s svojimi velikimi čustvenimi vprašanji obračajo raje na medije, te in one strokovnjake ter prijatelje kot bi za nasvet vprašali starše. Morda je temu tako, ker se kot partnerji in vzorniki niso dobro izkazali. Resnica je, da če hočemo dati otroku srečno otroštvo, se moramo naučiti izkazovati partnersko ljubezen in spoštovanje.
Četudi je Erotikon nastal leta 1929, je še danes aktualen in sporočilen. Je mojstrsko izdelan filmski in umetniški prikaz nekega časa, ko še nismo bili zaslepljeni z množico vizualnih efektov in sta bili najbolj pomembni zgodba in igralska izraznost. Danes si težko predstavljamo sodoben film brez zvoka, v črno beli tehniki, a kdo ve, morda se bo kdo od mlajših ustvarjalk in ustvarjalcev poizkusil tudi v tem? Navsezadnje so se nekateri glasbeniki vrnili vinilnim ploščam in z njimi dosegli lepe uspehe. Povratek v zgodovino ne pomeni nujno povratek slabega, saj smo živeči tukaj in zdaj v veliki prednosti, ker lahko iz časovne oddaljenosti razpoznamo tisto, kar je dobro in vredno posnemanja, kot tudi tisto, kar naj ne bi nikoli več ponovili. Prejšnji čas nas je preizkušal v sovraštvu in nezaupanju, v osebnem in družbenem življenju. Pomlad bo prinesla prebujanje narave in naših čustev, naj bodo ta prijazna in ljubeča, pa tudi strastna. Zaupajmo življenju.
Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.