Dušanov tedenski meni: Olimpijski ogenj je ugasnil

Pozdravljeni, dragi bralci, pozdravljene drage bralke. Spet je četrtek, spet je čas za osvetlitev nekaterih najbolj zanimivih dogodkov preteklega tedna. V prejšnji kolumni sem vam obljubil, da bo današnja v celoti posvečena olimpijskim igram v Pekingu. Obljuba dela dolg.

Prejšnji teden je ugasnil olimpijski ogenj na stadionu Ptičje gnezdo v Pekingu. Mesto, ki je gostilo 24. zimske olimpijske igre ima kar 21 miljonov prebivalcev (ker gre za podatek z leta 2013, je številka zdaj zagotovo še višja), kar je skoraj toliko kot kot celotna populacija vseh nekdanjih republik bivše Jugoslavije.

Olimpijske igre, ki so minile v senci rigoroznih protikoronskih ukrepov ter milo rečeno nehumanih razmerah v izolacijskih centrih, so bile za Slovenijo druge najuspešnejše zimske olimpijske igre doslej, saj so naši športniki in športnice domov prinesli kar sedem medalj, od tega dve zlati, tri srebrne in dve bronasti. V Sočiju 2014, so jih osvojili osem.

Absolutna rekoderka v številu osvojenih medalj, je Norveška. Po zaslugi bogatih zalog nafte in plina, ena najbogateših držav na svetu, ki je po površini kar 17x večja od Slovenije, a ima le dobrih pet miljonov  prebivalcev, je osvojila neverjetnih 37 medalj, od tega 16 zlatih, kar je nov svetovni rekord. V kontekstu statistike velja omeniti tudi Finsko, ki je prvič v zgodovini postala olimpijska prvakinja v hokeju na ledu. V finalu so bili Finci boljši od Rusov. Druga najbolj uspešna po številu osvojenih medalj je bila Nemčija, tretja pa Kitajska. Med vsemi udeleženkami iger je Slovenija osvojila drugo mesto na lestvici, ki upošteva dva podatka. Število osvojenih medalj v korelaciji s številom prebivalcev. Edina država, ki nas je v tem segmentu prehitela je seveda Norveška.

Poleg sedmih medalj (kar polovico le teh so osvojili naši smučarski skakalci in skakalke, kar pomeni, da se Slovenia spet vrača med velesile smučarskih skokov) velja omeniti še cel kup izjemnih uvrstitev do desetega mesta. Boštjan Kline, Maruša Ferk, Špela Rogelj, Meta Hrovat, Andreja Slokar, Ema Klinec. Vsi omenjeni so bili blizu medalje, a v športnih disciplinah, kjer marsikdaj odločajo stotinke sekunde, tudi daleč.

Zdaj pa še nekaj besed o ponosnih lastnikih žlahtnih odličij.

1. URŠA BOGATAJ

Gospodična, ki je sicer doma iz Briš pri Polhovem Gradcu, je bila že pred začetkom iger najvišje uvrščena slovenska smučarska skakalka v skupnem seštevku svetovnega pokala. Na srednji skakalnici je s 108 metri postavila rekord in osvojila zlato. Že prvi tekmovalni dan je igrala Zdravljica.

2. MEŠANA SMUČARSKO SKAKALNA EKIPA

Nika Križnar, Timi Zajc, Urša Bogataj, Peter Prevc. Ekipa, ki na premierni izvedbi tekme mešanih ekip, kljub nenavadnim sodniškim odločitvam niti za hip ni dopustila dihati konkurenci. Zlata medalja je bila le logična posledica dogajanja.

3. TIM MASTNAK

Da Slovenija postaja pomemben faktor tudi v deskanju na snegu, je že v Sočiju in Pjongčangu dokazal Žan Košir. V Pekingu pa je v prvi plan stopil Tim Mastnak. Svetovni podprvak, ki ima zdaj v svoji vitrini tudi novo olimpijsko medaljo. Srebrno.

4. ŽAN KRANJEC

Ta fant, sicer doma z Bukovice pri Vodicah, že vrsto let dokazuje, da sodi v svetovni vrh moškega alpskega smučanja. A se ga je velikokrat držala tudi smola. Na olimpijskih igah v Pjongčangu je bil četrti. Tokrat pa se je odločil, da gre po medaljo. Naj stane kar hoče. Kdor je videl tisto njegovo bravurozno drugo vožnjo, ve o čem govorim. Osvojil je srebro in s tem postal šele tretji slovenski alpski smučar z medaljo z olimpijskih iger. Pred njim je to uspelo le Juretu Koširju in Juretu Franku.

5. SLOVENSKA LETALSKA EKSADRILIJA

Peter in Cene Prevc, Timi Zajc, Lovro Kos. Fantje narejeni za dolge skoke in dobre zgodbe. Vmes se je fantom nasmihalo tudi zlato, a so se na koncu morali zadovoljiti s srebrno medaljo.

6. NIKA KRIŽNAR

Skakalka iz Delnic pri Škofji Loki je stala na zmagovalnem odru istočasno kot Urša Bogataj. Punca, ki je že v predolimpijski sezoni osvojila kristalni globus, je zbirki dodala še olimpijski bron.

7. GLORIJA KOTNIK

Velenjska deskarka je spisala zagotovo eno najlepših olimpijskih zgodb. Njeno kariero so zaznamovali številni padci in poškodbe. Lani je postala mati, letos pa resno razmišljala o tem, ali je nadaljevanje kariere sploh smiselno. A je vendarle dobila posebno povabilo, ter šla v Peking sproščeno. Brez pričakovanj. In osvojila bron.

In za konec seveda ne smem pozabiti našega ihanskega fanta. Klemen Bauer je osvojil zlato medaljo, čeprav ga v Pekingu ni bilo. Zlato medaljo za pogum, integriteto in karakter. Takšne ljudi in takšne odločitve cenim in spoštujem. Ko človek ostane zvest sebi in svojim načelom, v svetu, ki tega noče.

Čestitke vsem!

Dušan Jambrošič

Kolumna avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.