Dušanov tedenski meni: Narod, ki obožuje bagerje in ostalo gradbeno mehanizacijo

Dober večer. Četrtkov večer je in čas zato, da se v mojem tedenskem meniju znova dotaknemo nekaterih dogodkov, ki so najbolj zaznamovali pretekli teden.

Prejšnji teden sta časopis Finance in revija Manager, tako kot vsako leto objavila seznam 100 najbogatejših Slovencev. Avtorja tega članka na tej lestvici sicer zopet ni, se je pa na stopničkah od 1 do 100 zvrstilo cel kup uspešnih podjetnikov pa tudi športnikov (Luka Dončić). Najbogatejša še vedno ostajata zakonca Login, ki sta pred leti na trg lansirala govorečega mačka (Talking Tom). Na drugem mestu ostaja Sandi Češko, na tretje mesto pa se je povzpela družina Šešok. Moj slavni soimenjak Dušan Šešok mi je najbolj ostal v spominu kot človek, ki je blebetal o tem, da naj delavci preživijo s 400 evri plače. Da naj se dokazujejo. Da naj plačujejo parkirnino za svojega jeklenega konjička, ki so si ga drznili parkirati pred firmo. Ena stvar je kristalno jasna. Če bi bil tak človek moj šef, bi dal odpoved po hitrem postopku. Verjetno bi postavil državni rekord v hitrostnem tipkanju odpovedne izjave.

V slovensko morje pa je priplula najdražja jadrnica na svetu. Vredna 600 milijonov evrov, proizvedena v nemški firmi, dolga 142 metrov, visoka več kot 100. Lastnik jadrnice je ruski milijarder Andrej Melnčenko. Človek, ki je že kot mulc dojel, da je posel s premogom in plinom hudo dobičkonosna zadeva. Naši novinarji so vzhičeno poročali o tem, da gre za eno najlepših jadrnic na svetu. Zdaj ne vem … dopuščam možnost, da imam rahlo okvarjen senzor za to, kaj naj bi bilo lepo in kaj ne. Ampak ob ogledu fotografij, sem prišel do zaključka, da tako grde jadrnice slovensko morje še ni videlo. Impresivna vsekakor je, draga tudi, lepa pa pač ne. Ampak vsake oči imajo svojega malarja.

Hrvaška je kupila 12 bojnih avionov Rafalle, francoske proizvodnje. Skupna vrednost nakupa znaša malce več kot milijardo evrov. Ob tej priložnosti je bil častni gost v Zagrebu, tudi francoski predsednik Emanuel Macron. Medtem, ko Hrvaška na vseh lestvicah še vedno ostaja ena najbolj revnih in najmanj razvitih članic EU, medtem, ko hrvaški upokojenci životarijo in brskajo po smeteh, medtem ko mladi Hrvati množično bežijo iz države in iščejo boljšo prihodnost na Irskem, v Nemčiji, Švici, itd. hrvaška oblast kupuje avione vredne milijardo evrov. Za boljšo varnost države, kot pravijo uradno. Neuradno pa gre za pranje denarja. Vemo, kako gredo te stvari.

Bil je to tudi teden, ko je Magdalena Andersson odstopila s položaja predsednice švedske vlade. Podatek, ki sploh ne bi bil omembe vreden, če se to ne bi zgodilo le nekaj ur po tistem, ko jo je švedski parlament uradno potrdil za premierko. Ob tem sem se spomnil neke svoje izkušnje, ko sem delal v nekem klicnem centru. Prodaja nekih turističnih aranžmajev po telefonu, kjer si plačan po učinku. Po šestih urah dela, ko sem ugotovil, da nisem zaslužil niti za malico in potne stroške, sem dal odpoved. Takrat sem sam sebi rekel, da me nihče ne more prekositi, kar se tega tiče. Ni veliko ljudi, ki bi dali odpoved po šestih urah. Pa me je gospa s Švedske demantirala.

Dan Rudolfa Maistra smo praznovali prejšnji četrtek. Bil je 23. november leta 1918, ko je slovenski narodni heroj kot poveljnik prve slovenske redne vojske, v bliskoviti akciji razorožil nemško stražo in prevzel vojaško oblast v Mariboru. Naj ne bo nikoli pozabljeno.

Silovito pa je počilo v Srbiji. Zgodili so se množični protesti v Beogradu in ostalih srbskih mestih. Na severovzhodu Srbije leži rudnik poln litija. Litij je med vsemi kovinami najlažji. Uporabljajo ga v avtomobilski industriji, najdemo ga v baterijah za mobilne telefone, baterijah za prenosne računalnike, itd. Pa se je v tej zgodbi pojavila avstralsko angleška korporacija Rio Tinta, ki se je odločila, da bo v projekt vložila 2,4 milijarde evrov. A cena, ki naj bi jo domačini ob tem plačali, je visoka. Razlastninjenje tistega območja, je le eden od razlogov, zakaj je ljudem počil film. In potem so sledili neljubi prizori. Protestniki so v Beogradu blokirali avtocesto, po drugih mestih je sledila blokada regionalnih cest. Meni pa se je najbolj v spomin vtisnil dogodek, ko je v množico protestnikov zapeljal bager. No, voznik bagerja ni končal najbolje, vsaj po modricah na njegovem obrazu sodeč. Kakšen stvor moraš biti, da z bagerjem zapelješ med lastne ljudi? Plačanec Vučićeve oblasti? Zelo verjetno. Ampak trditi tega ne morem, ker nimam verodostojnih dokazov. Ni pa nobena skrivnost, da ima srbski diktator, pardon srbski predsednik Aleksandar Vučić svojo ekipo ljudi, ki po potrebi povzročajo nerede na protestih. Janičarji se imenujejo ti možganski maloposestniki, katerih storitve se da kupiti relativno poceni. Kakorkoli … Srbi na protestih zelo radi uporabljajo gradbeno mehanizacijo. Malce starejši bralci se najbrž spomnite obdobja, ko se je rušil Miloševićev režim. Tudi takrat so protestniki v stavbo skupščine vdrli z bagerjem.

Zapis pa zaključujem s športnim dogajanjem.

Naša košarkarska reprezentanca (brez Dončića in Čančarja) je odlično začela serijo kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Dve tekmi, dve zmagi. Prva proti Hrvaški, druga proti Švedski. Dvojnih stopničk so se razveselile tudi naše smučarske skakalke v sklopu tekme za svetovni pokal. V Nižnem Tagilu, je bila Ema Klinec prva, Urška Bogataj pa druga. Nesporni slovenski junaki kar se športa tiče, pa so bili pretekli teden nedvomno nogometaši Mure, ki so v konferenčni ligi senzacionalno premagali angleški Tottenham. Ko je leta 2012 v severnem Londonu, kjer Tottenham domuje, padla odločitev o gradnji novega stadiona vrednega milijardo evrov, je Mura igrala v tretji slovenski ligi. Devet let pozneje, je ta ista Mura premagala klub, ki ima na svojem stadionu petkrat več sedežev, kot ima Murska Sobota prebivalcev. Čestitke, fantje. Mura je dokaz, kaj vse se da, če ima klub fanatično podporo domačega okolja, kvalitetnega trenerja, dobro ekipo in sposobno klubsko upravo.

Tako. Za ta teden je to vse. Bodite dobro, pazite nase, mi pa se spet beremo čez točno teden dni.

Dušan Jambrošič

Kolumna avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.