Dušanov tedenski meni: Naj živijo vsi sadni jogurti tega sveta

Živjo, družba.

Kako ste? Vas je kaj presenetil sneg zadnje dni? Mene tudi. Ko sem pred dnevi gledal skozi okno, kako se dež meša s snegom sredi aprila, sem se spomnil, da je nekaj let nazaj Severina posnela pesem, katere naslov je bil: “Vidjela sam snijeg u maju”. Takrat se mi je to zdelo neznansko zabavno in smešno, zdaj pa niti ne več toliko. Glede na vse, kar se dogaja je možno tudi to. Da bomo meseca maja videli sneg.

Pretekli teden nam je spet postregel s kupom zanimivih dogodkov, ki si zaslužijo svoje mesto v mojem tedenskem meniju. Tako smo recimo bili priča zgodbi, kjer se je v Mekinjah zgodila sveta maša, na kateri so bili prisotni verniki. Z vidika epidemioloških ukrepov, je seveda šlo za kršenje pravil, saj je zbiranje nad deset oseb prepovedano. Eden od sosedov je dogodek očitno prijavil, policijska patrulja je prišla na kraj dogodka, verniki pa so menda bežali s cerkve kar skozi zakristijo. Razumljivo. Bolje zmoliti dve Zdravi Mariji in pobegniti, kot dobiti 400 evrov kazni zaradi ukrepov, ki so butasti, nehumani, ter kar je najhuje, popolnoma neučinkoviti. Če bi bili učinkoviti, bi po letu dni imeli epidemijo pod nadzorom. A je očitno korporacijam in lobijem, ki kontrolirajo ta svet, v interesu, da epidemija traja čim dlje. Nič osebnega, le posel. Ali kot bi Američani rekli: “When money talks, bullshit walks.”

In, če so se v Mekinjah zadeve iztekle dobro, tega žal ne moremo reči za epilog dogajanja v Belgiji. V Antwerpnu, drugem največjem belgijskem mestu, se je ravno tako zgodilo javno zbiranje. Študentska zabava. Identičen scenarij. Dogodek je spet nekdo prijavil, prišla je policija in začelo se je vsesplošno bežanje. Ob tem je 21 letni fant padel skozi okno in bil mrtev na licu mesta. Umrl je, še preden je začel dobro živeti. Na račun neučinkovitih in nehumanih ukrepov. Na račun represije oziroma policijske intervencije. Župan Antwerpna je bil v posnetku besen kot ris. Po tistem, kar je povedal, mi je ena stvar jasna. Ne bi bil v koži komandirja policijske postaje, ki je bila vpletena v dogodek. Ker ga bodo slekli s kože. Ampak ne vem, če to pomaga. 21 letni fant je umrl. In ni je stvari, ki ga lahko spravi nazaj v življenje.

Ko že ravno omenjam smrti. Tudi princ Philip je umrl prejšnji teden. Vojvoda Edinburški. Možakar je bil kombinacija grško – danskih genov in je bil znan po svojih sarkastičnih izjavah. Ustvaril je zavidanja vredno kariero v britanski vojski in postal naturaliziran Britanec šele po poroki, ni uspel dočakat praznovanja svojega 100. rojstnega dne. Oče štirih otrok, človek, ki je bil z britansko kraljico Elizabeto poročen neverjetnih 73 let. Jaz bom vesel, če bom dočakal takšno starost, on pa je bil toliko časa v zakonu. Neverjetna zgodba.

Na severu Brazilije pa so začeli graditi nov Jezusov kip, ki bo višji od tistega znamenitega v Riu. Projekt vreden 350 tisoč dolarjev, se financira z naslova donacij in prostovoljnih prispevkov. S podstavkom vred, bo kip visok 43 metrov in bo tako tretji najvišji na svetu. Najvišji Jezusov kip se nahaja na Poljskem in v višino meri 52 metrov. Zdaj, ko že govorim o gradbenih projektih, moram na tem mestu izpostavit še eno stvar. To, da Kitajci gradijo Pelješki most je podatek, ki ste ga najbrž ujeli. Niso pa Kitajci s svojimi gradbenimi podjetji prisotni le na Hrvaškem. O, ne. Ista firma, ki gradi Pelješki most (China Road and Bridge Corporation) gradi tudi črnogorske ceste. Zdaj pa so se Črnogorci znašli v situaciji, ko EU prosijo za finančno pomoč v višini ene milijarde evrov, da bodo Kitajcem lahko odplačali posojilo.

Pretekli teden pa so rokave očitno zavihali tudi gospodje na našem ustavnem sodišču. Je bil že čas. Zadnje leto dni so bili tiho kot riti, tudi takrat, ko bi se morda morali oglasiti. Tako je ustavno sodišče med drugim zavrnilo investicije v slovensko vojsko, zavrnilo oziroma za nične proglasilo določene ukrepe povezane s šolanjem na daljavo, ter zavrnilo tudi ukrepe notranjega ministrstva v povezavi s prehodom meje. Naš notranji minister Aleš Hojs je bil besen. Besen kot ris! Govoril je o tem, da ustavni sodniki nimajo nikakršne odgovornosti. No, ko začne o odgovornosti pametovati in moralizirati minister, ki je nepreklicno odstopil, a si nato premislil, zadeva postane zelo zabavna. Enako kot naš minister za obrambo, ki promovira ponovno uvedbo naborništva oziroma služenje vojaškega roka, a sam vojaški nabornik nikoli ni bil.

Za konkretno porcijo smeha in dobre volje, pa je s svojim tvitom na twitterju poskrbela poslanka SDS, gospa Škrinjar. Pisala je namreč o tem, da v času bivše Juge ni jedla sadnih jogurtov, ker se jih v Jugoslaviji ni dalo dobiti. Kar seveda ni res. Tako kvalitetnih sadnih jogurtov kot smo jih menda imeli takrat (tako pravijo ustni viri malce starejši od mene), danes nimamo več. A gospa Škrinjar je v otroštvu trpela hude travme na račun tega. Moje otroške travme so bile recimo malce drugačne. Travme, ki jih dobro poznajo vsi tisti, ki so po spletu okoliščin živeli brez enega od staršev. Pomanjkanje topline, ljubezni, razumevanja, podpore, itd. Ampak razumem. Ljudje smo si pač različni. Zato pa pravim takole: “Žive naj vsi sadni jogurti tega sveta.” Kaj bi mi brez njih. Sadnih jogurtov namreč.

Današnjo kolumno zaključujem – kot ponavadi – s športnim dogajanjem. Tekma Lige prvakov, med nemškim Bayernom in francoskim PSG – jem, je bila ena boljših nogometnih tekem zadnjega časa. Nemci so bolje igrali, a so bili Francozi bolj učinkoviti. Tudi to je čar nogometa. Ni nujno, da ekipa, ki je bila boljša, tudi dejansko zmaga. Zgodil se je tudi El Clasico med Realom in Barcelono. Slavil je Real, tekma pa je bila na nivoju, ki si zasluži naziv: spopad titanov. Pretekli teden pa je Primož Roglič znova pokazal, kdo je nesporni kralj v svetu kolesarstva ta hip. Primož je drugič v svoji karieri postal zmagovalec dirke po Baskiji, slovensko dominanco pa je s tretjim mestom v skupni razvrstitvi dopolnil Tadej Pogačar. Kdo bi si nekaj let nazaj mislil, da bodo slovenski fantje tako suvereno dominirali v verjetno najbolj garaškem športu nasploh.

Tako, to je vse za danes.

Ostanite zdravi, pazite nase, pa se beremo čez teden dni.

Dušan Jambrošič

Kolumna avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.