Dušanov tedenski meni: Možakar, ki je hotel priti v Nemčijo, a se je znašel na Danskem. Zgodi se tudi najboljšim

Pozdravljene, drage bralke, pozdravljeni dragi bralci. Teden je spet naokrog in čas je zato, da osvetlimo nekatere dogodke, ki so najbolj zaznamovali drugi teden meseca marca.

Prejšnji ponedeljek je Hrvaška ukinila vse protikoronske ukrepe, vključno z nošenjem mask v zaprtih prostorih. Za ta ukrep so se odločili kljub temu, da pri njih ni predvolilnega obdobja v katerem politiki s populističnimi potezami in predvolilnimi bombončki poskušajo pridobiti nove glasove potencialnih volivk in volivcev. In, ker že omenjam dogajanje pri naših južnih sosedih, velja omeniti še eno zanimivo vest, ki jo človek v dnevnem tisku ne zasledi prav pogosto. Podjetje Plovput iz Splita, je objavilo natečaj za delovno mesto svetilničarja na majhnem otoku Sveti Ivan. Na območju Jadrana, ta specifičen in samosvoj poklic, ki zadnja leta med drugim obsega tudi vzdrževanje svetilničarskega objekta in okolice, opravlja le še približno 30 ljudi. Plača svetilničarja bo znašala (preračunano iz kun v evre) med 800 – 900 evri, svetilničar pa bo imel 15 delovnih dni na mesec, preostalih 15 dni pa bo prost. Se kdo med vami vidi v takšnem poslu?

Nemčija beleži rekordno visoko inflacijo, ki znaša kar 7,2%. Na govoru v Essnu, je množica nezadovoljnih državljanov izžvižgala nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki je govoril med drugim tudi o tem, da so časi, ko so bile cene življenjskih potrebščin nizke, mimo. Ob taki novici je težko pričakovati, da bo množica veselo ploskala. Nemški parlament (Bundestag) je odločal o obveznem cepljenju vseh državljanov starejših od 65 let, ter po potrebi tudi obveznem cepljenju vseh starejših od 18 let. Za sprejem zakona bi sicer zadostovala že navadna večina glasov poslank in poslancev, a zakon ni bil sprejet, saj je bila občutna večina poslancev proti. Kljub neverjetnim in konstantnim pritiskom nemškega ministra za zdravje, ki je zadnji dve leti občutno izboljšal svoj osebni proračun po zaslugi farmacevtskih lobijev, zadeva ni šla čez. Zdi se, da je enkrat za spremembo pretehtala zdrava kmečka pamet. Sočasno z dogajanjem v nemškem parlamentu, pa so Nemci dostojanstveno in mirno, a glasno protestirali pred uredništvi večjih nemških medijskih hiš ter tako izrazili nestrinjanje z medijskimi manipulacijami, polresnicami in zavajanji, ki so pri mainstream medijih na dnevnem redu že več kot dve leti. Ob tem sem se spomnil citata slavnega ameriškega igralca, ki sliši na ime Denzel Washington. V nekem intervjuju je izjavil: “Če ne spremljaš novic, si neinformiran. Če pa jih spremljaš, si narobe informiran”. 

Šrilanko, deželo o kateri sem pred nekaj tedni že omenjal v povezavi s tem, da je tam zmanjkalo pisemskega papirja, pa je na račun prekinjenih dobav električne energije, ter hudega pomanjkanja v trgovinah, zajel val protestov. Kljub ponovni uvedbi policijske ure pred časom, se je na ulicah glavnega mesta Colombo zbralo več kot 20.000 ljudi. Protesti so bili tako siloviti, da je posledično odstopila celotna ministrska ekipa z izjemo predsednika države, ki bo očitno še malo počakal. Da ga jezni protestniki s predsedniške palače odnesejo kar sami.

V eni od ljubljanskih osnovnih šol, je odpadel del ometa in ob tem poškodoval pet učencev. Če bi želel biti cinično sarkastičen, bi ob tem dogodku, ki bi se lahko končal precej bolj tragično, dodal, da je sama sreča, ker so učenci in učenke nosili maske. Saj bi v nasprotnem primeru lahko veliko huje. Pa ne bom. Le vesel sem, da se ni končalo slabše.

V Zagorju ob Savi, pa se je zgodilo nekaj kar bi lahko šlo povsem mimo. V kategorijo bizarnih novic, ki spadajo pod okrilje nekega rumenega tiska. A se mi zdi, da ravno ta dogodek na najboljši možni način ponazori, kaj je s slovenskimi politiki narobe. Pa je dokaj vseeno, ali gre za leve, desne ali sredinske. Ko pridejo na oblast in posledično v pozicijo moči odločanja, kar naenkrat postanejo oholi, arogantni, naduti. Domišljajo si, da lahko počnejo kar želijo. Kot, da bi bila država njihova last. Pretekli teden je namreč avtobus Toninove NSi, pripeljal v Zagorje ob Savi. Dogodek, ki sam po sebi sploh ne bi bil vreden omembe, če voznik ne bi zapeljal na ploščad trga, ter ob tem poškodoval fontane in nekaj talnih plošč. In sem se ob tem vprašal, ali je res tako težko razumeti preprosto navodilo. Da je ploščad namenjena pešcem. Ne pa temu, da se po njej vozi več ton težak avtobus. V Zasavju živijo ponosni, srčni ljudje. Potomci knapov, potomci rudarjev so to. Oni vsak evro obrnejo dvakrat. Ker so vajeni živet dostojanstveno, a skromno. Potem pa na njihovo mestno ploščad pripelje avtobus vladne stranke, na kateri štirje ministri spominjajo na boybend z 90ih, s sloganom: Odločno naprej, ter odločno deformira del parka. Zato, ker oni lahko. Ker je v avtobusu podpredsednik vlade med drugim. Lepo vas prosim. Na ljudi v Zasavju se spomnite le ob volitvah. Ker potrebujete glasove. Pa še takrat, ko pridete, povzročate škodo.

Današnji zapis pa zaključujem v bolj zabavnih in veselih tonov. Z novico, ki sicer ne spada v kategorijo športa, pač pa v kategorijo saj ni res, pa je.

45 letni moški, sicer državljan Bosne in Hercegovine, na začasnem delu na Nizozemskem, se je vračal iz Nemčije domov. Iz Hamburga bi moral priti v Eindhoven, a se je rahlo vinjen usedel na napačen avtobus (kot je povedal sam, sta se mu oba zdela zelene barve) in se namesto v Eindhovnu na Nizozemskem, znašel v Kobenhavnu, glavnem mestu Danske. Pri zapletu, ki se ne zgodi pogosto je potem posredovala bosanska ambasada in nesrečnemu evropskemu izletniku v neznano, plačala avtobusno karto, da se je lahko vrnil domov, oziroma v svoje začasno prebivališče.

Tako. Za danes je to vse. Bodite dobro, pazite nase, beremo se spet čez teden dni.

Dušan Jambrošič

Kolumna avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.