Dušanov tedenski meni: Kostanj posebne sorte

Dober večer, drage bralke in bralci. Četrtkov večer je spet tu. Čas zato, da v mojem tedenskem meniju osvetlimo nekatere najbolj zanimive dogodke preteklega tedna. Preden se lotim verbalne obdelave najbolj omembe vrednih prigod, sem vam dolžan pojasnilo, zakaj prejšnji četrtek moje kolumne ni bilo. Zaključeval sem pisanje svojega prvega romana, ki izide 24.12. Torej prav na predvečer božiča. In, ko sem dojel, da mi časovno ne bo zneslo sestaviti in stipkati kolumne, sem našemu uredniku Mihi Ulčarju javil, da kolumne izjemoma ne bo.

Naš nepreklicno odstopljeni notranji minister Aleš Hojs, človek, ki kljub lanskemu nepreklicnemu odstopu s položaja ministra, še do danes ni odstopil, je prišel na briljantno idejo. Ideja je res izjemna. Gospod Hojs bi organizatorjem protestov, kar zaračunal policijsko varovanje. Zdaj ne vem, ali bi bilo v to ceno vštetih tudi 400 kanistrov solzivca, gumijasti naboji in preleti helikopterja? Verjetno. Glede na to, da je bilo leto 2021 povsod po Evropi prežeto s protikoronskimi protesti oziroma demonstracijami (mnoge od njih, sploh v Franciji, na Nizozemskem, Belgiji, Nemčiji, so bile bistveno bolj nasilne kot pri nas), bi po tej logiki notranje ministrstvo vsake od teh držav, moralo zahtevati plačilo policijskega varovanja organizatorjem protestov. Pa se to, kot vemo ni zgodilo. Kljub temu, da je fašizem v Evropi zakorakal na velika vrata, prav tako kot se je to zgodilo v neki ne tako zelo oddaljeni preteklosti, je nekaj malega zdrave kmečke pameti vendarle še ostalo. Zaenkrat. Je pa sporočilo našega notranjega ministra več kot zgovorno. Med vrsticami nam je želel sporočiti naslednje: Protestov vam sicer ne moremo preprečiti, čeprav si to želimo. Lahko pa vam jih zaračunamo. Bomo videli, kako se bo razpletla ta zgodba.

V elementu pa je bila prejšnji teden tudi gospa Logarjeva, sicer vodja posvetovalne skupine pri NIJZ. Gospa, ki rada nosi majice z zanimivimi in povednimi napisi. Gospa, ki se je odločila, da nas bo podučila o tem, kako se pravilno jé kostanj. Tako, da luščine mečemo po tleh, je rekla gospa doktor. Ob tem je natresla še nekaj nebuloz, ki naj bi opravičile dejstvo, da bodo stojnice v Ljubljani in ostalih slovenskih mestih zaprte, jedli pa bomo lahko le kostanj. Kostanj posebne sorte, je besedna zveza, s katero je legendarni Ivan Cankar v svojih črticah opisoval ljudi, ki so bili posebni.

Kentucky, zvezno državo na zahodu ZDA, ki šteje dobre štiri milijone prebivalcev in je znana predvsem po destilarnah burbona in viskija, ter dejstva, da so nekoč tam domovala mnoga indijanska plemena, pa je prizadel silovit tornado. Najprej so poročali o 70 mrtvih, kasneje je bilo govora že o več kot 100 mrtvih in ogromni materialni škodi.

Bil je to tudi teden, ko je okrajni sodnik Marjan Strelec kot prvi sodnik v sodobni slovenski zgodovini, nekega obtoženca obsodil na dosmrtni zapor.

Prejšnji teden smo obeležili dan človekovih pravic. Zdi se, da bo po dvajsetih mesecih torture, policijske represije, zapiranj, lockdownov, omejevanj ter sistematičnega krčenja in teptanja človekovih pravic, kar se uradno dogaja zato, ker nam želijo dobro in jih skrbi za naše zdravje, definicijo tega, kaj človekove pravice v letu 2021 sploh so, treba definirati na novo.

Tudi dan gora smo obeležili. Naj ob tem navedem le dva zanimiva statistična podatka. Do julija letos, so slovenski gorski reševalci v naših gorah posredovali kar 297-krat. Žal se je kar 15 planincev smrtno ponesrečilo. Ponavljam, razpolagam s podatki od julija letos. Konec leta bo črna statistika še višja, se bojim. Velika večina smrtno ponesrečenih planincev, je bila sicer tujcev.

Nekdanji župan Londona in aktualni britanski ministrski predsednik Boris Johnson, znan po divji frizuri in še bolj divjih reakcijah v britanskem parlamentu, pa preživlja hude dneve. Kot kažejo poročila britanske policije, je vpleten v več korupcijskih škandalov. Ali ga to lahko stane položaja, bo pokazal čas.

Hude dneve pa preživlja tudi stranka SMC, ki uradno vsaj pod tem imenom ne obstaja več. Se spomnite, ko je leta 2014 Miro Cerar s to stranko suvereno vstopil v naš parlament. Na parlamentarnih volitvah je dobil kar 36% glasov in posledično 36 poslanskih sedežev. Od stranke človeka, ki ni jamral pač pa iskal rešitve na koncu, ko rešitev ni našel in odstopil z mesta predsednika vlade, je ostala požgana zemlja. Zdaj Zdravko Počivalšek, podpredsednik vlade, gospodarski minister, ljubitelj mask z gumicami bele barve in specialist za dobavo nedelujočih respiratorjev, rešuje kar se rešiti da. Za začetek je stranki nadel novo ime. Konkretno. Kako bodo spet nategnili volivce? Konkretno. Bodo spet manipulirali? Bodo. Konkretno. Verjamejo, da jim bo na naslednjih volitvah uspela ponovna izvolitev v parlament? Morda. A v tem optimizmu so se ušteli. Konkretno!

V Berlinu pa se je prejšnji teden zgodilo nepričakovano, a povsem zasluženo slavje ekipe, ki je posnela film Quo Vadis, Aida? Bosanski film, katerega rdeča nit je dogajanje v Srebrenici leta 1995, je domov odnesel kar tri evropske “Oskarje”. Zasluženo. Eden boljših filmov letošnjega leta. Toplo priporočam.

Slovenska narodnozabavna skupina Štirje kovači pa se je prejšnji ponedeljek vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov, kot najdlje delujoča narodnozabavna skupina na svetu. Štirje kovači, kvintet, ki prihaja s Slovenj Gradca namreč neprekinjeno deluje že vse od leta 1954.

In, ko že ravno omenjam rekorde, obletnice in obeležitve, seveda ne smem spregledati še enega pomembnega dogodka. Pretekli teden je na svoji rojstnodnevni torti, 50. svečko upihnila legendarna slovenska pesem, ki jo vsi dobro poznate. Silvestrski poljub je srečal Abrahama, če se malce pošalim. Besedilo pesmi je napisal moj slavni soimenjak Dušan Velkavrh. Za glasbo je poskrbel mojster Jože Privšek. Izvajalec pa seveda Alfi Nipič. Hvala vsem trem za to nepozabno pesem. Dušan in Jože sta sicer žal že pokojna.

Tako. Za danes je v mojem tedenskem meniju to vse.

Hvala za vašo pozornost, bodite dobro, pazite nase, uživajte v veselem decembru, kolikor je to v trenutnih razmerah in okoliščinah pač možno, mi pa se spet beremo čez teden dni.

Dušan Jambrošič

Kolumna avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.