Dušanov tedenski meni: Ko tiranija postane zakon, upor postane dolžnost

Živjo, družba. Spet je četrtek in spet je čas, da v mojem tedenskem meniju osvetlimo nekatere najbolj zanimive dogodke preteklega tedna. In pretekli teden zanimivih, dramatičnih, celo nepojmljivih dogodkov prav zares ni manjkalo.

Tako smo že na začetku prejšnjega tedna videli prizore množice ljudi, ki so stali v vrstah na Petrolovih bencinskih servisih, po tistem, ko je bila v javnost lansirana novica, da bo odslej točenje goriva možno le s famoznim potrdilom PCT. Ko sem opazoval fotografije teh ljudi, sem se spomnil nekih drugih časov iz obdobja nekdanje Jugoslavije. Le, da je takrat res primanjkovalo bencina, tokrat pa se zdi, da primanjkuje predvsem človečnosti in zdrave pameti. Ta uredba je v veljavo stopila tudi na drugih področjih, kar pomeni, da človek brez potrdila o tem, da je prebolevnik, cepljen ali testiran, nima vstopa v banko, pošto, frizerski salon, trgovino s tehničnim blagom, knjižnico, restavracijo, lokal … S tem se nas je praktično 50% necepljenih ljudi v Republiki Sloveniji, ki bodisi ne spadamo v kategorijo testiranih ali prebolelih, znašlo v situaciji, v kateri nam je dostop do določenih storitev onemogočen. Smo pa drugorazredni državljani kljub vsemu še vedno dovolj dobri, da lahko plačujemo davke in prispevke v proračun iz katerega dobiva plače tudi naša politična elita, ki nas ima že 18 mesecev za norca. Oprostite, ampak tole kar se trenutno dogaja je čisti fašizem. V vsem tem času je bilo sprejetih cel kup odlokov in uredb, ki nimajo nikakršne zveze z logiko in zdravo kmečko pametjo. Cel kup odlokov in odredb, katerih namen ni zajezitev epidemije, pač pa čisti nadzor, kontrola in siljenje ljudi k cepljenju. Recimo bobu bob in povejmo, da gre (tako pri nas kot v tujini) predvsem zato. Za nadzor, kontrolo in bogatenje že tako nesramno bogatih farmacevtskih gigantov.

Zato seveda ne preseneča, da se je prejšnjo sredo na ljubljanskem Trgu Republike, saj veste, to je tisti trg, kjer se je nekega junijskega večera leta 1991 rodila naša država, zgodil protest na katerem se je zbralo več tisoč nezadovoljnih državljanov. Protest je bil miren, dostojanstven, brez izgredov. Vse do trenutka, dokler ni padel mrak. Dokler niso v akcijo stopili ljubitelji noči. Fantje s kapucami na glavi, ter granitnimi kockami in baklami v rokah. Posledično je sledil odgovor policije, ki je uporabila solzivec in vodni top. Ne bi na tem mestu ugibal, ali so bili ti fantje plačani in poslani tja z namenom, da povzročijo izgrede in s tem skušajo diskreditirati ter zmanjšati pomen mirnega protesta. Naj si na to vprašanje odgovori vsak med nami. So pa o protestih poročali praktično vsi večji mediji v naši regiji. Hrvaški Jutranji list, Index, bosanski Avaz, srbski Blic, itd. Zelo povedno in žalostno obenem je dejstvo, da sem ob branju hrvaških medijev dobil o protestih dosti več kredibilnih podatkov in dosti širšo sliko, kot iz naših medijev.

Poleg vseh ukrepov in odlokov, ki so bili sprejeti pretekli teden, je tudi eden, ki je tako butast, nesmiseln in bizaren, da si zasluži svoj odstavek. In sicer govorim o dejstvu, da se moramo po novem samotestirati tudi ljudje, ki delamo od doma. Predstavljajte si primer človeka, ki dela od doma in živi sam. Za koga točno je ta posameznik potencialno nevaren? Bo s smrtonosnim virusom, ki je tako zelo smrtonosen, da je njegova smrtnost 0,14% okužil pisalno mizo? Računalnik? Tiskalnik? Na račun tega ukrepa, se nam smejijo celo naši južni bratje. Ko me je klical kolega, ki sicer živi na Hrvaškem in me vprašal, kaj se mi Slovenci gremo s tem samotestiranjem ljudi, ki delajo od doma, mu nisem bil zmožen podati pametnega odgovora na to vprašanje. Ker ga ni.

Današnji, malo krajši zapis kot običajno a čustveno močan, zaključujem s športnim dogajanjem.

Naši športni junaki preteklega tedna, so reprezentanti slovenske odbojkarske reprezentance, ki je v poljskih Katovicah postala evropska podprvakinja po tistem, ko so fantje v polfinalu izločili domaćine, v finalu pa po epski borbi klonili proti Italiji, ki je s tem osvojila svoj sedmi naslov evropskih prvakov. Za Slovenijo je to sicer že tretja srebrna medalja z evropskih prvenstev, v zadnjih šestih letih. Čestitke, ekipa!

Tako. To je v mojem današnjem tedenskem meniju vse. Bodite dobro, pazite nase, mi pa se beremo čez točno teden dni.

Dušan Jambrošič

Kolumna avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.