Dušanov tedenski meni (3. del)

Živjo, družba.

Četrti četrtek v mesecu marcu je, in čas za mojo četrtkovo kolumno št. 3.

Kaj se je tokrat znašlo na meniju omembe vrednih dogodkov preteklega tedna? Cel kup stvari.

Začnimo v Španiji. Tam se je začel vsedržavni testni eksperiment. Predlog ene od španskih parlamentarnih strank, da število delovnih ur v tednu skrajšajo s 40 na 32, je dobil v parlamentu zadostno podporo, da lahko zaživi v praksi. Skrajšan delovnik na račun katerega naj bi povečali učinkovitost zaposlenih, istočasno pa bi zaposleni na teden imeli osem ur več prostega časa, je sicer nekaj kar v nekaterih skandinavskih državah, predvsem na Švedskem in Finskem precej podjetij že prakticira in kjer pravijo, da se stvar obnese. Španci pa se kot vse kaže, tega lotevajo širše. Ne na lokalnem, pač pa državnem nivoju.

Bil je to tudi teden, ko nas je gospa doktor Logarjeva obvestila, da nezadržno drvimo proti tretjemu valu virusa. Pisec teh vrstic je gospe Logarjevi neizmerno hvaležen za to informacijo. Če je ne bi bilo, bi ubogi revež mislil, da še vedno surfamo na drugem valu virusa, ki je zmerno do pretežno visok. Val, mislim. Ko je bilo prvega vala virusa konec, so slovenski nebo v čast zmage preleteli ameriški lovci. Kaj točno smo mi takrat proslavljali z aplavzi na balkonih, mi še zdaj ni jasno. Ko že ravno omenjam viruse. Pretekli teden se je s cepivom britansko – švedske korporacije AstraZeneca cepil celoten slovenski politični vrh. Predsednik države, predsednik vlade, predsednik parlamenta oziroma državnega zbora in predsednik državnega sveta. Bila je to ena taka medijsko močna reklamna akcija. Kajne, gospodje? Bila je to solidno zrežirana in dokaj dobro odigrana gledališka predstava z naslovom: “Cepljenje v dolini Šentflorjanski”. Na režiserskem stolčku pa je sedel Jekleni Kaco. Jelko Kacin je namreč nacionalni koordinator cepljenja.

V preteklem tednu se je zgodila tudi ena zanimiva vrnitev oziroma povratek na slovensko politično sceno. Ali je bila ta vrnitev zmagovalna ali ne, bo pokazal čas oziroma naslednje parlamentarne volitve. Na političnem parketu se je namreč ponovno znašla nekdanja kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. In medtem, ko je nekdanja kmetijska ministrica javnosti predstavila svojo novo stranko z imenom Naša dežela, je ministrica za šolstvo in šport, Simona Kustec uspešno prestala interpelacijo v parlamentu. Našo šolsko ministrico si bom zapomnil po vsaj treh stvareh. Prvič: njen večni pogled prestrašene srne. Drugič: izjava, da so treningi prek zooma enako učinkoviti, kot tisti v živo. Tretjič: izjava, da če ne bi imeli šole na daljavo, marsikateri od učiteljev skoraj računalnika ne bi znal prižgati. Ta zadnja izjava, ki je bila izrečena v parlamentu pred dnevi, je najbolj žaljiva od vseh. In nasploh eden najbolj butastih umotvorov, kar sem jih kadarkoli slišal. Gospa ministrica, a vas ni vsaj malo sram?

So pa ljubljanski taksisti pretekli teden, prejeli plačilne naloge v višini 22.800 evrov. Krivi so, ker so protestirali proti temu, da se jih testira vsake tri dni. Krivi so, ker so si drznili postavit zase in za svoje pravice. Mar bi raje bili tiho in veseli, da sploh še imajo delo. Očitno je to mnenje določenih možganskih maloposestnikov, ki “vodijo” deželo na sončni strani Alp. Če je res treba vsakemu protestniku napisati kazen, potem bo imela policija širom Evrope naslednje dni obilo birokratskega dela. Namreč, prejšnji teden je Evropo zajel val protestov proti koronskim ukrepom. Od Velike Britanije do Nemčije. Od Belgije do Nizozemske. Pa Švica, Avstrija, Hrvaška, Srbija, Grčija. Tudi Slovenija. Se vam zdi čudno, da imajo po letu dni nategovanja ljudje dovolj?

Kar se športnih utrinkov tiče, ne morem mimo veličastnega uspeha naših južnih sosedov. Ko je zagrebški Dinamo prvo tekmo osmine finala lige Europa, proti londonskem Tottenhamu, izgubil z rezultatom 2:0 je bilo malo tistih, ki so verjeli, da se lahko na zagrebškem Maksimirju zgodi čudež. A se je. Dinamo je na domačem stadionu razmontiral kot lego kocke. Jim zabil tri gole, dobil niti enega in se senzacionalno uvrstil v četrtfinale. Dinamo gre v četrtfinale, njihov bivši trener Zoran Mamič, pa v zapor. Zgodba za film posnet.

Za konec pa nekaj zabavnega z one strani luže. Pisec teh vrstic, je med brskanjem po internetu slučajno naletel na nek posnetek. Na tem posnetku pa lastnik muzeja voščenih lutk v Teksasu. Gospod novinarki skrušeno pove, da so morali lutko nekdanjega predsednika ZDA, Donalda Trumpa umakniti. Ker so se obiskovalci muzeja menda nad lutko izživljali in jo grdo tepli. Ubogi Donald. No, menda je lutka Baracka Obame doživela še hujšo usodo in ostala brez levega ušesa. Lutka mislim.

To je vse za ta teden. Ostanite v cvetju, pazite nase, pa se beremo naslednji četrtek.

Dušan Jambrošič

Kolumna avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.

 

Komentarji uporabnikov
Tagi