Covid, Ukrajina in cena življenja #Benjaminovglas

Ob svetovnih negativnih trendih, kot sta pandemija Covid-19 in vojna v Ukrajini, se sprašujem, kolikšna je cena življenja vsakega posameznika. Nas. Vsakega od nas, ki se znajdemo v tem ali onem položaju, kamor smo pahnjeni, ne da bi nas kdo vprašal, ali želimo to ali tja, ali ne. Izbire nimamo. Čez noč naše duše postanejo del novega trenda, ki ga upravljajo veliki upravljavci zemeljske igre. Včeraj Covid, danes Ukrajina, jutri? Še včeraj beži človeštvo pred virusom Sars cov-19 čez noč se zamenja DVD in gledamo kruto vojno v Ukrajini. Kaj je sploh resnično in kaj ni? Vsekakor je resnično tisto, kar te neposredno zadane, emocionalno ali celo fizično.

Na drugi strani živimo v času, ko cene osnovnih življenjskih potrebščin, hrane, cene energentov, cene goriva, najemnine, nepremičnin v zadnjem obdobju drastično naraščajo, plače pa ostajajo enake. Hvala bogu, pravijo ciniki, imamo vsaj eno konstanto v življenju, ki nam omogoča stabilnost in s tem bolj predvidljivo življenje. Cinizem je še eden redkih kanalov, prek katerega lahko sprostimo nerazumevanje nesorazmerij današnjega časa.

Če uporabim verz pisatelja Ernesta Hemingwaya – Komu zvoni? Zvoni tebi, vsem nam, ki smo se znašli v loncu vode, pod katerim gori. Ima nekdo namen skuhati neslano juho? Prilagoditev v tej situaciji ni možna. Treba je izskočiti. Za običajne situacije velja, da sta potrpežljivost in prilagodljivost kraljice lastnosti v izzivih, s katerimi se v teh zahtevnih časih, človeštvo in vsak posameznik spopadamo. Ali pa je to v tej situaciji dovolj?

Kaj določa ceno življenja posameznika v današnjem času? V Ukrajini trenutno bežijo, da bi rešili gola življenja. Življenje je vse, cena je zato najvišja. Vse za otroke, najšibkejše, vse za življenje. Ni cene! Med mirom in vojno enostavno ni primerjave, ko gre za ceno življenja.

Kako pa je v miru. Ogroženost malega človeka na »Zahodu«, kjer se spopadamo in živimo v času nenehnih rasti cen ob enakih plačah, dohodkih od dela ni življenjska. Vsaj ne za večino. Dolgoročno in posredno pa smo del slabe prognoze. Če se kupna moč iz leta v leto postopoma zmanjšuje, se kvaliteta življenja posameznika iz leta v leto posledično relativno zmanjšuje. V praksi se to kaže v tem, da imamo kot delovno aktivno prebivalstvo plače le še za plačilo nujnih življenjskih stroškov. Svet nas rine na margino, rine nas v revščino, ki smrdi po boju za življenje. Ta smrad vojne vseh proti vsem zaudarja iz naše prihodnosti. Epidemija nas je tja še bolj pognala, vojna v Ukrajini je to prihodnost še pospešila.

Ugotavljam, da je cena »preživelih« iz dneva v dan višja. Vrednost življenja se iz dneva v dan povečuje, in tej vrednosti ni lahko slediti. V kolikor živiš po sistemu in v sistemu, ti slednji manevrskega prostora za višjo kvaliteto življenja ne omogoča. Sistem je namreč narejen za maso, sistem meri svoj način delovanja v statistiki, ki ji ni mar za posameznika.

Med letom 2019 in danes se je v svetu število ljudi, ki trpijo za lakoto povzpelo iz 27 na 44 milijonov. Pri tem jih je zelo blizu tej situaciji 232 milijonov. Po drugi strani pa so milijarderji v samo enem letu povečali svoje bogastvo iz 5000 milijard na 13.000 milijard dolarjev.

Komu zvoni? Morda zvoni tako (ne)urejenemu svetu, ki ene vrže v kolesje vojne in bitke za golo življenje, druge izpostavi boju za hrano-preživetje, nas, navadne delavce, pa v imenu bogatenja peščice izpostavlja negotovi prihodnosti.

Avtor: Benjamin Lukšič (Benjaminovglas)

Kolumna avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.