Bomo v času korone spoznali, da nas pripadnost bogati? #Ajdapiše

Zakaj toliko govorimo o koroni? Ker vpliva na vse spektre naših življenj in že opažamo kratkotrajne posledice ter razmišljamo o dolgotrajnih.

Korona je s seboj prinesla mnoga spoznanja. Zdi se mi, da smo živeli svoja življenja skladno z nekimi vrednotami in pričakovanji. Sedaj pa se je vse postavilo na glavo. Vsako stvar lahko preizprašujemo, če le imamo voljo. Opažam razlike – nekateri želijo v celoti nazaj in komaj čakajo, da se vse to konča. Nekateri pa vidijo v tej upočasnitvi prednosti in vidijo spremembe na bolje tudi v prihodnosti. Vsekakor pa je to idealni čas za premislek tudi o pripadnosti.

Prebrala sem podatek, da so se v letošnjem letu v tujini dvignile cene hiš na obrobju mest in podeželju. Gre za posledico karantene, ko majhnemu stanovanju v središču mesta ni moč ubežati v bližnjo kavarno, zato se išče bližino naravo in več prostora doma. V Sloveniji bežanja na podeželje sicer ni bilo moč opaziti, ker smo vseeno manjša država. So se pa v tem času dvignile cene hišam srednjega razreda v Ljubljani. Prej se je namreč iskalo pretežno stanovanja v mestu – vrednost stanovanja napram hiši je bila nelogična. Dejstvo je, da se mladi vse kasneje poročajo ali odločajo za družinsko življenje. Vse več je posameznikov in posameznic, ki živijo sami – torej v stanovanju. Pogosto majhnem stanovanju, za katerega so se zadolžili za zadnji cent plače, pa vse do zadnjega plačilnega dne. Kaj danes pomeni, da delaš od doma v primeru, da sam živiš? To pomeni, da si sam s seboj. Ves dan. V »pisarni« in doma. In pisarna je doma. Družba, znanci in najboljši prijatelji so v svojih stanovanjih. Vidiš in slišiš se preko milijon aplikacij, pa vendar to ni to. Prva pripadnost zagotovo velja sebi – na koncu dneva, na koncu življenja smo sami. In to je idealni čas, da ugotovimo – kdo smo, kaj hočemo? Ter da premislimo o tej naši dobi, dobi individualizma.

Ukrepi, ki so jih vlade sprejemale, so v ospredje potisnile nekatere vrednote in ideale, ki smo jih morda malo začeli pozabljati ali pa smo jih dajali na stranski tir. Najprej – druženje je mogoče samo z družinskimi člani in člani iz istega gospodinjstva. Družina, ki jo krščanska tradicija in konzervativne ideologije ves čas postavljajo na piedestal, se je ponovno postavila na prvo mesto. Komunizem je v teoriji želel zrušiti to patraiarhično institucijo in na prvo mesto postaviti družbo kot celoto. Današnji neoliberalizem pa je v ospredje silili posameznika, individualistični pristop, ki je v praksi namesto družine poudarjal pomen prijateljstva (po meri). Če si v času karantene sam, si resnično sam. Ne kot prej. Vendar se bodo ti ukrepi kmalu končali – sprašujem pa se, kaj sledi? Zanima me, kako bo korona vplivala na naše vrednote. Ali bomo res šli v svet kot je bil, ali nas čakajo spremembe? Pripadnost družini mladih je veljala morda predvsem tisti družini, ki so jo ustvarili sami. Prihaja zopet čas večjega povezovanja s starši in starejšimi generacijami? Medgeneracijsko sobivanje v praksi, ne le besedi.

Vendar v ospredje ni stopila le družina, temveč še nekaj, kar se je morda zdelo v Evropski Uniji stvar preteklosti, prejšnjega stoletja – nacionalna država. Tako močno sem se navadila odprtih državnih meja, da mi je koncept carin v Sloveniji postal neznanka. Vendar ne le zaprte državne meje, tudi vse te velike državne pomoči so nekaj novega. V začetku lanskega leta bi turistični boni bili ozmerjani kot protekcionizem v slabšalnem pomenu, danes je to »normalen« ukrep znotraj EU. Nacionalna pripadnost je sicer obstajala – vedno si bil Slovenec, ne državljan EU. Toda, kakšna je bila ta pripadnost? Čeprav se torej po eni strani krepi (pozitivni) nacionalizem ter politike močnih in socialnih držav, pa je moč opaziti, da so ukrepi znotraj EU izjemno enotni. Takšnega sodelovanja kot ga opažamo v tej krizi, ni bilo nikoli prej. Kaj bo torej korona prinesla za nacionalno državo in kaj bo prinesla za EU? Močno upam, da bomo na obeh področjih postali močnejši, pripadnejši in bolj sodelovalni. Kaj nam prineseta negativni nacionalizem in sovražnost med narodi, smo videli 1918, 1945 in na Balkanu tudi v 9o-ih. Zato podpiram sodelovanje in si želim, da bi naši vnuki s ponosom povedali, da so Slovenci, pa vendar so tudi državljani močne EU, kjer vlada spoštovanje nacionalnih razlik. Raznolikost nas bogati, mar ne?

In še zadnja pripadnost, ki se jo je dotaknila korona – to pa je pripadnost kraju. Domžale v zadnjih letih zaradi priseljevanja beležijo prirast prebivalstva. Če se je gradnja v prejšnjem desetletju zaustavila, pa je sedaj moč opaziti kar nekaj gradbišč. »Moje Jarše« so postale naselje, kjer že težko najdeš prost travnik. Če smo prej potovali po svetu, smo sedaj že kar nekaj časa »obsojeni na meje domače občine«. Zato je to skrajni čas, da se vprašamo – kakšna je pripadnost našemu kraju, našemu naselju, naši krajevni skupnosti in navsezadnje našemu mestu Domžale? Korona nas je prisilila, da se ustavimo – četudi se nekateri temu upirajo. Domžale tako za mnoge niso več le kraj, kamor pridejo prespati, temveč kraj, kjer je sedaj njihova pisarna, »učilnica otroka«, kavarna, restavracija … Vse v enem. Kot da smo se vrnili v čase, ko transport ni omogočal velikih premikov. Naše delovanje je sedaj omejeno na naš kraj. Bomo ta čas izkoristili? Pa ne le raziskali naš kraj – temveč nekaj več, po tistem znanem JFK-jevem nagovoru »kaj lahko narediš za državo, ne kaj država zate.« Kaj lahko naredite za Domžale v tem času? In navsezadnje, kakšne Domžale pa želimo? Bomo spet postali spalno mesto, potem, ko se bomo lahko cepili ali se bomo morda predrugačili? Kaj menite dragi bralci, ali bomo posledice korone občutili dolgoročno zgolj na področju ekonomije, ali pa bomo v tem času naredili miselni preobrat in bomo ovrednotili tudi tiste »pozitivne plati korone«? Bomo spoznali, da nas pripadnost bogati?

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda je s pred kratkim začela pisati tudi tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.

 

Komentarji uporabnikov
Tagi