Bomo prodali mamo ali očeta za še en všeček več? #Ajdapiše

Kako daleč bomo šli in še pomembnejše: kje smo že?!

Pred dnevi mi je prijateljica priporočila ogled njene najljubše epizode serije Black Mirror z naslovom Nosedive (prva epizoda tretje sezone). Prikazuje zelo simpatično mlado žensko, vedno oblečeno v pastelne barve, ki je vedno nasmejana. Živi v svetu, kjer na vsakem koraku ocenjuješ ljudi. In oni tebe. S temi ocenami pa pridejo tudi posledice – dobiš recimo boljše kreditne pogoje za nakup stanovanja. In ta ženska to nujno potrebuje. Zato si najame svetovalca, ki ji pomaga, da si oceno izboljša. Bilo naj bi enostavno: na poroki nekdanje prijateljice, ki ima vrhunsko oceno, bi bila njena priča. Le kaj se lahko zalomi? Na poti spoznava ljudi z nizkimi ocenami in njihove zgodbe s »socialnega dna«, na koncu pa pride do spoznanja, kako hitro lahko človek zdrsne po lestvici navzdol. In kaj se zgodi, ko mu sistem onemogoči, da se dvigne z dna?

Zelo dobra epizoda, predvsem pa zelo grozna, saj lahko vse preveč vzporednic vlečeš že z našim svetom, če pa bereš o socialnih projektih na Daljnem vzhodu, pa te lahko stisne pri srcu.

Pomislila sem na vse ocene, ki jih dajemo na spletu: oceno neke storitve (pošta), namestitve (booking) in pa navsezadnje človeka samega (prodajalec, Uber taksist). Ali se zavedamo, kakšne so posledice teh ocen? Res lahko golo trdimo, da mora biti storitev pač dobra in da je kupec kralj? Avtoritativen torej. Pa računamo v to našo logiko, da ima človek slab dan in želi nekoga kam poslati, pa zato ne bi smel utrpeti dolgoročnih posledic v svojem življenju? Smo še toliko sočutni ali res golo kapitalistično trdi?

Ko gledam splet in socialna omrežja in vidim, kako ljudje poceni menjajo svoje fotografije (predvsem z otroki in živalmi), da dobijo kakšno storitev malce ceneje, me kar zmrazi. Nekoč so podjetja drago plačevala, da jih je nekdo strokovno promoviral. Manekenke niso bile poceni. Danes so vplivnice veliko dostopnejše. In če grem še korak dlje: OnlyFans.

Za tiste, ki ne veste: to je platforma, plačljiv spletni servis, namenjen različnim vsebinam, za katere obiskovalci – »fani« – plačujejo mesečno najemnino njihovim ustvarjalcem. Vsebino ponujajo komiki, atleti, pevci, vendar pa je predvsem namenjena pornografskim vsebinam. Naj citiram Kajo Sajovic na MMC iz leta 2021: »Spletna stran sicer obstaja že od leta 2016, a je šele lani, v času pandemičnih zaprtij, zares zaživela. Platforma je priljubljena med mičnimi dekleti, ki nimajo predsodkov glede golote, in je postala lahek vir zaslužka za več 100.000 registriranih “ustvarjalk vsebin”, med njimi tudi številnih Slovenk, od vplivnic do tekmovalk iz resničnostnih šovov.«

In naj vam ponudim nekaj statistike iz leta 2025:

  • Trenutno je na platformi 3,5 milijona aktivnih ustvarjalcev vsebin in 10,5 milijonov računov;
  • 84 % ustvarjalcev vsebin je ženskega spola – 78,9 % uporabnikov pa moških;
  • Največ je v letu 2021 zaslužila posameznica, ki je prejela 20 milijonov dolarjev na mesec;
  • 84 % ustvarjalk vsebin je starih med 18 in 24 let;
  • Največ računov je iz ZDA (več kot milijon), sledi Združeno kraljestvo, Kanada, Avstralija, Nemčija, Brazilija in tako naprej;
  • Skoraj 90 % uporabnikov je poročenih.

Lepota je bila od nekdaj pomembna in estetika je stara filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega. Kaj bi estetika dejala danes? Lepota je danes vredna en hiter všeček in je tako kot vse ostalo v tem hitrem svetu – prazna. Za prazno embalažo se nič ne skriva. Praznina vsega nam vlada danes, kajti globina ni več pomembna, šteje le kvazi lepa zunanjost.

Človek in človeško pa se ne skrivata na površini lepe embalaže, temveč v globini. Duša se nahaja v globini in tam je tudi vse človeško, tam prebiva tudi sočutje. Človek ni lepa embalaža, vedno pastelna, negovana in nasmejana. Človek je tudi razmazana maskara od solz, je bolečina v srcu, je divji krik, dretje … In vse to skupaj je prava lepota človeka. Tista prazna embalaža navidezne lepote je ničvredna. Toda kdaj se bomo tega začeli zavedati?

Ajda Vodlan

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.

Tagi