Bi bili veseli, če bi nekdo izbrisal ali zamenjal košček vaše (genske) dediščine?
Morda nismo vedno najbolj zadovoljni s seboj, a vendarle smo najboljša različica svoje genske zasnove, ki je nastajala postopoma, skozi vrsto generacij naših prednikov.
Kaj pomeni gen oz. genom? Genom je celota dednih informacij živega bitja v genih, dednina: človekov genom naj bi vseboval do 100.000 različnih genov, ki so nosilci določene lastnosti, na primer barve in oblike oči, velikosti telesa, zgradbe ožilja, mišic, nagnjenosti h kakšni bolezni itd. Gre za bazen lastnosti, ki se v določenih življenjskih pogojih aktivirajo in pokažejo odločilni za preživetje, ali pa so v mirovanju in čakajo na svojo priložnost. Geni so naše skrito orožje v boju s spremenljivkami življenja, nekateri se izrazijo, drugi se le prenašajo naprej na potomstvo. Če pride do poškodbe gena zaradi, recimo, izpostavljenosti škodljivemu zračenju, se zgodi mutacija oz. sprememba genoma. Ta je lahko za osebo usodna, ni pa nujno. Včasih se mutacija, če se izkaže, da je za ohranitev življenja koristna, prenese kot prilagoditvena varianta na naslednjo generacijo. Delovanje genov je precej zapleteno in čeprav se veliko raziskuje, je težko verjeti, da bomo kmalu spoznali vse mehanizme delovanja dednega materiala. Z današnjim načinom življenja smo večkrat izpostavljeni škodljivim faktorjem, (od škropiv, slabe hrane, stresa, raznim žarčenjem itd.) in je večja je verjetnost, da bomo poškodovali svoj dedni material. Zato se priporoča zasnovati družino, če si jo želimo, v mladih letih, saj se s staranjem stara tudi naš genom.
Že pred desetletji smo se v Sloveniji branili poskusom uvajanja GSO izdelkov v človeško prehrano. Sprva je šlo za kombiniranje genov različnih živih vrst med seboj, kar po zdravi kmečki pameti ne more biti zdravo niti koristno za človeka, še manj pa je to zmanjšalo lakoto v najbolj revnih državah. Je pa gotovo povečalo kapitalne dobičke prodajalcem tovrstnih semen, škropiv in gnojiva. Žal se znanost sponzorira s strani ta istih podjetij v cilju izumljanja nečesa novega, kar bi ljudi navdušilo in bi jih spodbudilo k nakupu in potrošnji.
Kaj snuje Evropska komisija za hrano?
Znova se pojavljajo namere Evropske komisije, da nadaljuje z načrti za rahljanje pravil glede rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT).
Nove genomske tehnike naj bi pomenile poseg v obstoječi genom živila in njegovo »urejanje« po človeški logiki, tokrat naj ne bi mešali različne vrste med seboj. Vprašanje je, ali to vodi k dolgoročni dobrobiti človeštva in je plod tehtne presoje o posledicah tega početja? Na eni strani zagovarjamo ekološko pridelavo živil, na drugi pa hočemo pospešiti evolucijo in na hitro doseči prilagoditve na novonastale, spremenjene klimatske pogoje. Namesto uravnotežene pridelave, upoštevanja naravnih danosti in odpovedi hitremu razvoju ter pravične prerazporeditve dobrin, si želijo proizvajalci GSO prilastiti čim več ozemlja in prevzeti vodilno vlogo pri prehranjevanju človeštva, seveda po njihovi zamisli in njihovimi pogoji.
»Organi Evropske unije želijo sprostiti omejitve za gensko spremenjene organizme kot način boja proti podnebnim spremembam in njihovemu vplivu na nekatere pridelke, kar pa vzbuja zaskrbljenost v živilski industriji. Evropska komisija namerava večino rastlin, ki so pridobljene s tehnologijo NGT, izvzeti iz vseh zahtev glede GSO, vključno z oceno tveganja za zdravje in okolje, sledljivostjo v celotni prehranski verigi in označevanjem za potrošnike.
V dokumentu je podrobno opisano, kako bi lahko sprememba politike GSO vključevala omilitev nadzora nad različnimi rastlinami, da bi lahko razvili nove sorte, na primer pšenico, ki je odporna na sušo, in paradižnik, ki je odporen na glivične bolezni. Lars Neumeister, strokovnjak za pesticide, pa je trditev Komisije, da rastline NGT pomagajo pri prilagajanju podnebnim nevarnostim in zmanjšanju uporabe pesticidov označil za »čisto špekulacijo in promocijo, da bi lahko dosegli deregulacijo NGT«. Slovenec
Rezultati raziskav o razširjenosti in dobičkih z GSO
The Business Research Company je leta 2022 podala poročilo o razširjenosti GSO tržišča v katerem pravi, da se bo ta povečal z 21.08 bilijonov dolarjev v letu 2022 na 22.29 bilijonov dolarjev v letošnjem letu in predvideva konstantno stopnjo donosa 5.8% na leto, leta 2027 pa pričakujejo, da bo prodaja GSO prinesla 28.03 bilijonov dolarjev. Največji igralci na tem področju so Bayer AG (ki ima v lasti Monsanto), BASF SE, Sygenta AG, The Dow Chemical Company, Dupont. Po poročilu je bila Severna Amerika največje tržišče GSO v letu 2022, Južna Amerika pa je svetovno največja regija z GSO. Njim sledijo tržišča Azije in Pacifika, Zahodne in Vzhodne Evrope, Srednjega Vzhoda in Afrika. Države, ki že proizvajajo GSO so Avstralija, Brazil, Kitajska, Francija, Nemčija, Indija, Indonezija, Japan, Rusija, Južna Koreja, Združeno kraljestvo in ZDA. Vir
Kako je zakonsko opredeljena uporaba GSO v Sloveniji?
V skladu s slovensko zakonodajo je ”GSO organizem, z izjemo človeka, ali mikroorganizem, katerega genski material je spremenjen s postopki, ki spreminjajo ta material drugače kot to poteka v naravnih razmerah s križanjem ali rekombinacijo.” (Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi. (Uradni list RS 23/2005 UPB-1 in 21/2010)
V prosti prodaji so večinoma gensko spremenjene rastline. V letu 2008 so gensko spremenjene rastline rasle na 125 milijonih hektarov svetovnih kmetijskih površin, kar je enako 62-kratni površini celotne Slovenije. Gensko spremenjene rastline so gojili v 25 državah sveta, med katerimi je tudi 7 držav članic EU. Najbolj razširjene gensko spremenjene rastline so soja, koruza, bombaž in oljna ogrščica, manj razširjene pa buče, papaja, lucerna in riž. V skladu z EU in slovensko zakonodajo je v Sloveniji dovoljeno gojiti tiste GSO, ki so odobrene za tržno pridelavo v vsej EU, vendar zaenkrat pridelave GSO v Sloveniji še nismo zasledili. Večji nadzor nad pridelavo GSO v Sloveniji je mogoč po sprejemu Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. (Uradni list RS št. 41/2009)
Več GSO je v EU odobrenih za uvoz in predelavo, kar pomeni, da se GSO lahko nahajajo v hrani, krmi in izdelkih.
Zaključek
Ob pogledu na vse omenjeno je razumljivo, da mnogi dvomijo v dobrobit človeštva, ki naj bi mu ga prinesle GSO poljščine – rešile niso lakote in ne bodo rešile človeštvo pred klimatskimi spremembami. Teh problemov se je treba lotiti drugače – ne s posegom v naravne temveč s posegom v družbene procese. Ko igra denar glavno vlogo, zdravje ljudi in prihodnost narave pa stransko, ne more biti zaupanja v še tako lepe napovedi znanstvenikov in propagande branže. Upam, da bomo potrošniki še imeli možnost preverjati vsebino izdelkov in se odločati za ali proti GSO, a pogoj za to je, da bo izbira sploh še možna.
Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.