Aplavz domžalskim športnikom #Ajdapiše

23. september 2000, zlati dan v Sydneyu za Slovenijo. Strelec Rajmond Debevec je postavil nov olimpijski rekord in osvojil zlato medaljo na Olimpijskih igrah. Isti dan pa sta zlato osvojila tudi veslača Luka Špik in Iztok Čop. To je bila prva (kar prvi dve v istem dnevu!) zlata medalja na OI za našo samostojno državo in zato je bil ta dan izbran za slovenski dan športa, ki smo ga prvič praznovali preteklo sredo.

Vendar preden se posvetim področju športa, naj omenim še dve zanimivosti tega dne povezanega z našim krajem – to je dan, ko se je leta 1934 na Rodici rodil Franc Rode, slovenski duhovnik, ljubljanski nadškof in metropolit, lazarist ter kardinal. Šolo je obiskoval v bližnjih Jaršah in nato v Domžalah. Po drugi svetovni vojni je z družino zapustil Slovenijo, odšel v Avstrijo, dve leti kasneje pa v Argentino in se vrnil v Slovenijo po dveh desetletjih.

To pa je tudi dan, ko je leta 2002 umrl slovenski pianist in pedagog Aci Bertoncelj, ki je živel in deloval med Domžalami in Ljubljano. Štiri leta nazaj je o njem nastala monografijo, pod okriljem domžalskega KD Franca Bernika in Inštitutom glasbeno informacijskih znanosti Univerze v Mariboru, ki je naslovljena Aci Bertoncelj, apostol slovenske klavirske in komorne glasbe 20. stoletja. Bil je izvrsten solist in komorni glasbenik, rezidenčni pianist Simfoničnega orkestra RTV, 23 let je poučeval na Akademiji za glasbo in za svoje delo je prejel mnogo nagrad.

Toda kolumna je o športu in na šport se vrnimo – uvodni del je namenjen prikazu prepletanja športa in kulture v vsakdanjiku. 23. septembra 2020 smo prvič praznovali nov državni praznik, dan slovenskega športa. Slovenija se je tako pridružila sedmim državam, ki imajo praznik športa – Indija, Iran, Malezija, Katar, Turčija, Tajska in Japonska. Prvo praznovanje novega praznika se je zgodilo po čudovitem rumenem vikendu, ko je slovenska zastava plapolala v Parizu.

Prav je, da je šport dobil svoj dan, tako kot v februarju praznujemo kulturo. Obe področji sta pomembni tako za posameznika in njegov razvoj kot za skupnost, družbo in narod ter njihov razvoj. Če na Prešernov dan praznujemo tako ljubiteljsko kot profesionalno kulturo, moramo v septembru prav tako hkrati praznovati šport kot rekreacijo in šport kot profesionalno dejavnost. Namen športa in kulture je posamezniku razširiti obzorja, predvsem pa izboljšati kakovost njegovega življenja. Brez športa in kulture lahko obstajamo, ne moremo pa živeti v najbolj izpopolnjeni in bogati obliki.

Vendar v Sloveniji, pa verjetno nismo unikatni, ampak je kar povsod približno enako, prevečkrat šport in kultura razdvajata oziroma znotraj obeh panog nastajajo razdvajanja, namesto združevanja. Nastajajo nepotrebne sodbe, ki nikomur zares ne koristijo. Ali so Modrijani del slovenske kulture? Je kultura le tista visoka umetnost, katera zanima le redke in ne množice? Je šport tekanje otrok na igrišču, ali je šport tek ob Bistrici, ali šteje le profesionalni tek na atletski stezi? Je kateri šport bolj vreden kot drug? Navsezadnje so že dogodki v Parizu pokazali, kako hitro se razdvojimo – namesto iskrenega aplavza Pogačarju, so se začele debate o tem, komu bolj privoščimo. Profesionalni šport je jasen in zmaga najboljši – prvo mesto zasede le on, aplavz pa velja tudi ostalim.

Kaj vse je namen športa in kultura, bi bila lahko dolga razprava. Vsekakor pa bi morala oba imeti funkcijo povezovanja, druženja in ustvarjanja. Veseli me, da v našem mestu in naši občini, obe področji zelo bogato uspevata.

Korona je vsekakor ustvarila težke pogoje tako za profesionalni šport kot kulturo, predvsem za dogodke, po drugi strani pa je bil zaznan napredek na še povečani športni rekreaciji v domačem kraju. Rekreacijska os ob Kamniški Bistrici tako res poka po šivih in vse nove športne pridobitve so več kot dobrodošle. V Domžalah pa obstaja tudi veliko število športnih društev, ki spodbujajo tako rekreacijski šport kot tudi profesionalni. Domžalski športniki dosegajo odlične uspehe na državni in tudi mednarodni ravni, kar smo se lahko spomnili na eni izmed zadnjih velikih prireditev pred karanteno – februarskem dogodku Zaljubljeni v šport. Zato verjamem, da je prav, da z ozirom na športni praznik, ne le odkolesarimo en krog zase in za zabavo (ali se lotimo drugega športa po želji), temveč namenimo en velik aplavz vsem posameznikom, ki v Domžalah delajo na področju športa – tako športnikom kot pedagogom in drugim vpletenim. Naj se dobro delo nadaljuje in uspehi bodo sledili. Naj bo še več sodelovanja in povezovanja med društvi ter ostalimi ustanovami. Predvsem pa – naj bo v Sloveniji tudi v prihodnosti posluh tako za šport kot za kulturo. Glede na trenutno težko situacijo, je to še bolj pomembno, da ne pozabimo, kaj vse šport in kultura pomenita za posameznika in slovensko družbo ter da ju moramo aktivno podpirati. Podpora pa mora biti stalna in dolgoročna – uspehi, ki smo jim bili priča pretekli vikend v Franciji, so namreč rezultati dolgoletnega dela tako posameznikov kot ekipe, navsezadnje pa celotne družbe, ki šport podpira in vanj vlaga. Naj to kot družba nikoli pozabimo in vedno bivajmo v konsenzu, da se v šport in kulturo splača ter mora vlagati. Naj vlada posluh za obe področji!

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda je s pred kratkim začela pisati tudi tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.