ANALIZA: volilni program Golobove Svobode #Ajdapiše

Prejšnji teden sem napisala kolumno na temo parlamentarnih volitev, ki se je dotikala predvsem analize desnega pola, s poudarkom na Novo Slovenijo. Vse aktualne ankete na drugo mesto postavljajo Gibanje Svoboda, ki je bilo sicer ustanovljeno kot Stranka zelenih dejanj v letu 2021, kot prvi predsednik pa izbran ustanovitelj stranke Jure Leben (tisti, ki je bil državni sekretar, pa je odstopil zaradi napačne uporabe magistrskega naziva, pa potem kasneje postal minister in spet odstopil zaradi afere maketa drugega tira). Januarja 2022 je Leben odstopil, vodenje stranke pa je prevzel Robert Golob, ki je stranki tudi spremenil ime.

Namen današnje kolumne je analiza volilnega programa Golobovega Gibanja svoboda. Zanimalo me je namreč, kako ima nek novinec v politiki tako veliko podporo? Je ljudem všeč, ker je nov? Verjamejo njegovim sposobnostim in na podlagi česa? Mar velja teza, da če je nekdo dober manager, bo znal voditi tudi državo? Zakaj sicer 20% vprašanih podpira Goloba? Kaj obljublja?

Volilni program Gibanja Svoboda je bil predstavljen na njihovem kongresu 19. marca 2022. Program je zastavljen na 24 straneh, od tega je prvih pet strani zgolj lepih besed, kaj vse si zaslužimo in v katere vrednote verjamemo. Program na načelni ravni veliko obljublja (socialno državo, pa pravno in bolj zeleno …). Konkretnih predlogov pa je le nekaj. V večini program ostaja na nivoju želja, ki jih sicer sami poimenujejo cilji: »Naš cilj je, da bo vsaj 80 % ljudi, starih od 6. leta starosti naprej do leta 2030 imelo vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti.« Kako boste to dosegli? »Za osebe z demenco ter njihove svojce ali skrbnike bomo z različnimi programi pomagali ustvariti okolje za kar najbolj kakovostno življenje z demenco.« Kako? Kaj več bomo naredili, kar že delamo? Kje bomo dobili denar? »Proučili bomo možnost vzpostavitve telekomunikacijskih povezav kot javne dobrine.«

Zavzemajo se za mnoge projekte, kot stranke pred njimi, ki pa zaradi politične ne – volje nikoli niso bili sprejeti (decentralizacija; spremenjen volilni sistem ipd.). Stranke, ki imajo za seboj dolgo kilometrino političnih dogovarjanj s koalicijo in opozicijo tega niso uspele – zakaj verjeti, da bo uspelo njim? Ker so novi in imajo dober namen vodenja naše države?

Dalje, predlagajo nekaj ukrepov, ki jih sicer konkretizirajo, vendar se sprašujem, ali jih potrebujemo: večja moč predsednika (imenovanje sodnikov), možen odpoklic županov in razširitev referendumske pravice recimo. Župani so poleg predsednika edini v državi, ki so izvoljeni najbolj »čisto«, torej neposredno. Kaj bo torej o njih odločal posredno izvoljen državni zbor? Ali si želimo, da ima predsednik več funkcij? In, ali nimamo že dovolj referendumov? Kajti vse prevečkrat so referendumu postali prelaganje odgovornosti s parlamenta na ljudstvo, kar ni pravi način. »Sprejeli bomo zakon o vključevanju zainteresirane javnosti v oblikovanje in sprejemanje predpisov.« Njihove ideje so tako v velikem delu namenjene vključevanju javnosti v urejanje in vodenje države. Glede na volilno udeležbo, ki na državnih in lokalnih volitvah redko dosega 60 % udeležbo, se vprašajmo: ali imamo državljani čas in voljo? »S spremembo zakonodaje in integralnimi proračunskimi sredstvi bomo zagotovili financiranje programov za otroke eno leto pred vstopom v šolo.« Kaj to pomeni? Še eno leto obveznega šolanja več? Ali da prevzemajo breme občin za eno leto vrtca?

Celoten program se bere kot trenutno aktualen evropski pamflet: digitalno, zeleno, napredno. Pozablja se na spektre, ki pa so še vedno aktualni. Digitalno podjetništvo se sliši čudovito, toda mar se področje samostojnih podjetnikov, ki plačujejo že skoraj 500 evrov prispevkov, ne bo nič urejalo in spodbujalo? Pa obrtniki in podjetniki? Teh ni malo v državi, program pa naslavlja le področja, ki se lahko spremenijo v Hi-Tech. In pa samozaposlene v kulturi – pa še to verjetno predvsem zaradi tega, ker so njihova ciljana volilna baza.

Program je spisan tudi v luči rusko – ukrajinskega konflikta, češ zmanjšali bomo uporabo zemeljskega plina: »Sprejemljive bodo le tiste jedrske tehnologije, ki jih obvladuje Zahodni svet.« Vsebuje pa tudi lapsuse, ki kažejo na nepoznavanje aktualnega stanja – recimo: »Posodobili bomo trenutne servise za digitalno izposojo (Cobiss) ter jih nadgradili z novimi funkcionalnostmi (npr. izposoja ali nakup e-knjige). Nadgrajena platforma bo ponujala tudi dodatne strokovne, izobraževalne in kulturne vsebine (npr. arhivske vsebine NUK, posnetke gledaliških predstav, strokovne članke idr.) ter zagotavljala brezplačen dostop do teh vsebin za državljane in podjetja.« Izposoja e-knjig je že mogoča! Ali pa: »Ukinili bomo obvezen priklop na plinsko omrežje za ogrevanje v individualnih novogradnjah.« Slednji namreč ni obvezen, vsaj ne na ravni vseh slovenskih občin. »Brezmesni dan v šolah in vrtcih.« Vsaj kolikor se jaz spomnim mojih šolskih dni, nismo vsak dan imeli mesa.

Večkrat v programu omenijo, da bodo revidirali  »sporne kulturno-politične odločitve in ravnanja iz obdobja 2020 -2022«. Torej, glas za Svobodo je glas proti Janši? Pa zopet pademo v staro retoriko »mi in vi«. Vprašamo se, če bodo ob izvolitvi 4 leta popravljali za nazaj in je to nov modus operandi politike – 4 leta v eno smer, 4 leta rušimo vse to … Kam to pelje?

Zavzeli se bodo za rehabilitacijo Covid prebolevnikov, podprli sprejem konoplje za medicinske zadeve in uredili drugo področje alternativne medicine, sprejeli zakon o nalezljivih boleznih, vendar strokovno izdelan in ne političen zakon. Nameravajo uveljaviti tudi pokojnine, ki bodo vsaj 10% nad pragom revščine. In želela bi si, da bi nekdo naredil finančno analizo tega programa, ki tako veliko obljublja, naš proračun pa je finančno omejen. Sploh glede na to, da bodo očitno zaposlili vse študente in ves kader, ki ga javni sektor najema od zunaj. V teoriji dober ukrep proti prekarnosti, kaj pa to finančno pomeni v realnosti?

»S spremembo Zakona o odvzemu premoženja bomo poskrbeli za to, da bo v vsakem primeru, ko neka oseba ne bo mogla pojasniti izvora svojega premoženja z zakonitimi dohodki, to razglašeno za nezakonito in bo podvrženo odvzemu s strani države. Poskrbeli bomo tudi za učinkovito upravljanje zaplenjenih sredstev.« Je to res krepitev pravne države ali mini korak v smeri nacionalizacije? Mar se nismo na podlagi preteklosti naučili, da se zasebna lastnina ne jemlje. Če pa je sodišče ugotovilo kršitve, pa zakonodaj dejansko že obstaja. »Uvedli bomo strožje ukrepe za preprečevanje družbeno škodljivih ravnanj gospodarskih subjektov, zlasti na področju nepravilnega zaposlovanja in okoljskega obremenjevanja.« Kaj je nepravilno zaposlovanje? In pa: »Spremenili bomo področno zakonodajo in uvedli obvezen minimalni delež žensk na vodstvenih ter nadzornih položajih podjetij. Enaka pravila bodo veljala tako v javnem kot zasebnem sektorju.« Diktirali bomo torej privatnim podjetjem, kdo bo vodil podjetje? Kje so meje vpletanja? In pa: »Na podlagi Interventnega zakona o zdravstvu bomo sprejeli Aneks k Splošnemu dogovoru, ki določi, da se vse storitve plačujejo po opravljenih storitvah. Storitve lahko opravijo vsi izvajalci, ki se prijavijo v sistem. Zaradi ogromnega števila ljudi, ki nimajo primerne oskrbe, je potrebno aktivirati vse potenciale zdravstvenega sistema, ki so na voljo. Vsi zdravniki, ki so sposobni izvesti storitve, lahko konkurirajo za izvedbo, pri čemer je potrebno določiti in upoštevati pravila izvajanja „javnih zdravstvenih storitev”. Ukrep bi veljal začasno, do upada čakalnih vrst na dopustno raven.« Do katere dopustne ravni bomo privatizirali naše javno zdravstvo?

In da zaključim, ker sicer imam še veliko vprašanj. Program Goloba žal razočara. Pa ne zato, ker so drugi volilni programi tako boljši. Temveč zato, ker je nov in ker je pri njemu še tako bolj pomembno vedeti, kaj želi narediti. Ali je pa le nov človek, ki bo vse delal po staro? Sploh je njegov program še toliko bolj ključen, ker ga ni na soočenjih in nas torej zanima: kaj in kako bo ukrepal. Zgolj za primerjavo – program Galetove Naše prihodnosti je dolg 49 strani. Pa ne trdim, da je dober ali pa boljši, le da njegova stranka ne dosega niti volilnega pragu, Golob pa ima vsaj v teoriji volilnih anket tako visoko podporo. Očitno ne vemo, kaj bo naredil, ampak verjamemo. Zakaj, pa ne vem.

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.