Ali je pridnost vrlina? #Ajdapiše

Ne. Pridnosti so me sicer učili najprej doma in kasneje med šolanja, vendar pa sem spoznala, da pridnost ni vrlina, ki bi si jo želela dosegati, jo posedovati.

V šoli sediš in se naučiš tisto, kar ti rečejo, da se moraš naučiti. Sediš tiho in ubogaš – pridno sediš. Delaš po navodilih. V Sloveniji smo že leta 2013 dosegli standarde EU glede terciarne izobrazbe (odstotek prebivalstva s tericarno izobrazbo). Naše prebivalstvo je visoko šolano, na visokošolskih zavodih pa močno prevladujejo študentke. »Deklice so v šolah bolj pridne«, se sliši kot stereotipna (spolna) predstava. Deklica z dvema kitkama, ki pridno sedi in posluša ter fantek, ki razgraja in ne posluša učiteljice, nagaja deklici in jo vleče za lase. Ali je to res?

Moje izobraževanje je trajalo 17 let, da sem zaključila magistrski študij. Hodila sem na Osnovno šolo Rodica, kjer smo bili zelo uspešen razred. Nikoli nisem dobila občutka, da ker sem deklica, se pričakuje od mene kaj drugače. Večina odličnjakov je bila fantov, vendar sem jim uspešno konkurirala. Danes so ti odličnjaki zdravniki, inženirji, kemiki – uspešni. Šolanje sem nadaljevala na Gimnaziji Poljane, klasična smer, kjer je bila v razredu večina punc. Standardi so bili zelo visoki, tekmovanje hudo, poudarek pa na družboslovju in tujih jezikih. Danes so moji bivši sošolci zdravniki, zobozdravniki, arhitekti, igralci, pravniki … – uspešni. Na FDV – ju sem nadaljevala na smeri analitska politologija, kjer je bilo ponovno več žensk. Bili so posamezniki, bile so posameznice, ki so pozitivno izstopale iz povprečja. Enako je bilo kasneje na magistrskem študiju.

Ali je bila pridnost, ki me je pripeljala do naziva magistrice? Kaj pomeni biti priden? Priden zame pomeni, da narediš tisto, kar se od tebe pričakuje. Brez upiranja. Narediš. Priden je moj kuža, ko se usede na ukaz. Malo manj priden, ko ukaz ponovim večkrat, preden ga realizira. Priden (v SSKJ): ki rad, dosti dela; ki izpolnjuje dolžnosti, zahteve; ki ne povzroča neprijetnosti, nevšečnosti.

Pridnost v šoli pomeni sedeti in se naučiti tisto, kar je naročeno. Učitelj, profesor stoji za katedro in predava. Učenci vsrkajo znanje. Na testu pokažejo svojo pridnost. Ali so se naučili tisto, kar se je od njih zahtevalo?

Kar se je od njih zahtevalo … – tukaj se skriva odgovor na realnost, šolsko, predvsem pa življenjsko. Na začetku študija mi je profesor, ki je bil kasneje tudi moj mentor, dal nasvet: razumeti moraš, kaj želijo od tebe. Kaj iščejo učitelji? Profesorji? Žirija, ki podeljuje Prešernove nagrade? Navsezadnje tudi kasneje v življenju, delodajalci. In dejansko – partnerji, prijatelji, družba. Bolj kot pridnost tako v ospredje stopi iznajdljivost.

Iznajdljivost pomeni vedeti, kaj bo učitelj želel, da ti veš in znaš. Iznajdljivost pomeni vedeti, na kakšen način on to želi slišati – mu je bolj pomemben rezultat ali kako ti pokažeš svoje razumevanje? Ravno to pa je tudi eden od glavnih razlogov, zakaj med učenci že zgodaj nastanejo razlike. So starši, ki razumejo, kaj učitelji v prvih razredih želijo – morda so to lično urejeni zvezki, lepo napisane črke, barvni plakati, … Starši, ki razumejo jezik učiteljev in tukaj ne mislim gole uporabe slovenščine, toda tudi strokovno razumevanje. Kajti jezik ni en sam. Učitelj je namreč oseba z univerzitetno diplomo, ki je tekom svojega študija pridobil besedni zaklad in razumevanje sveta. Šolski sistem so narejeni tako, da družbeno hierarhijo bolj kot ne ohranjajo. Čeprav je Slovenija izjemno egalitarna država, pa razlike so in ostajajo. Največji ohranjevalec hierarhije v družbi so pričakovanja, kam spadaš. Če kot učenec prvih razredov osnovne šole prideš v najboljšo skupino odličnjakov, bodo pričakovanja do tebe vedno visoka. Spadaš na gimnazijo, spadaš na fakulteto, spadaš na vodilne pozicije. Pričakovanja in občutek pripadnosti pa sta motorja uspeha, sta motivacija.

Danes formalno izobraževanje postaja manj pomembno. Štejejo znanja in izkušnje, v kapitalističnem sistemu pa predvsem iznajdljivost. Ali znaš narediti nekaj drugače kot konkurenca? Bolje?

Bodi priden, pridno se uči.

To te radi učijo. Moj mentor je redka izjema, ki mi je svetoval iznajdljivost. V demokratično napredni družbi pridnost ni koristna. Iznajdljivost je tista, ki bi jo morali ceniti. Toda ne iznajdljivost kot obhajanje pravne države in davčne službe. To je goljufanje sodržavljanov in to ne bi smeli spoštovati. Temveč iznajdljivost kot narediti bolje. Priden delavec naredi v 8 urah. Iznajdljiv naredi bolje. Naredi v polovičnem času. Ne ker je bolj priden, da torej več dela. Temveč je sposoben in najde rešitev. Razmišlja izven okvirjev.

Spoznali smo, da je naš zdravstveni sistem v težavah. Vendar je tudi naš šolski. Kot niso krivi le zdravniki, niso krivi le učitelji. Niti pacienti, niti učenci, niti ministrstva, niti starši … Ker je to sistemska težava, ni kriv nihče, vsi pa smo odgovorni. Ukvarjamo se z vsebino šolskih predmetov, premalo pa s šolskim sistemom kot celoto. Navsezadnje smo temelje šolanja postavili v času uvedbe obveznega šolstva, torej v času Marije Terezije. Svet se je vmes digitaliziral, globaliziral in na sploh spremenil. Kako korenito pa se je spremenil šolski sistem? Že sama postavitev učilnic je enaka kot nekoč – katedra in potem učenci usmerjeni proti katedri. Katedra je center, ker učitelj je tisti, ki ve in zna. Toda danes je tisti, ki ve in zna predvsem Google. Učitelja ne potrebujemo? Daleč od tega. Vendar pa morda bolj kot nekoga, ki posreduje znanje, potrebujemo nekoga, ki posreduje veščine, sposobnosti in vrednote – in to predvsem v prvih šolskih letih! Znanje je na spletu. Toda, kako se učiti? Kaj ceniti? Kako se znajti v tem svetu? Zato je čas, da v šole na piedestal pridnosti, stopi iznajdljivost.

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda je lani začela pisati svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.

 

Tagi