Ali bodo kmalu zaprli tudi pošto v Domžalah? #Ajdapiše

Pred novim letom je tudi v naših medijih odjeknila novica, da bo danska poštna služba, ki deluje že 400 let (točneje od leta 1624), prenehala s pošiljanjem pisem. Še vedno bodo sicer pošiljali pakete in še vedno bodo skrbeli za pisma na Švedskem – poštna služba PostNord je namreč od leta 2009 pokrivala tudi Švedsko po združitvi – toda na Danskem pa za pisma ne bodo več skrbeli. Razlog je visoka digitalizacija danske družbe in drastičen upad pošiljanja pisem.

Dance sicer mirijo, da ne bo nič kaj zares drugače, ker bodo pisma lahko pošiljali preko podjetja DAO, toda v praksi to pomeni, da Danci ne bodo več hodili na pošto, temveč v poslovalnice DAO ali pa doplačali za prevzem na domu. DAO si tako obeta večji zaslužek in pričakujejo, da bodo poslali več kot 80 milijonov pisem, medtem ko so jih v letu 2025 poslali 30 milijonov. Zanimivo njihova raziskava tudi kaže, da skupina starih med 18 in do 34 let pošlje kar dva do trikrat več pisem kot druge starostne skupine. Mladi namreč iščejo alternative digitalni prenasičenosti.

Je torej čas, da privzdignemo obrvi in pomislimo, da morda ta novica ni tako nepomembna? Navsezadnje bodo pisma še vedno krožila …

Vsekakor menim, da je potreben pomislek. Danska se sicer namreč dobro zaveda, da je storitev pošiljanja pisem nekaj pomembnega. Zakonodaja namreč pravi, da posameznik mora imeti možnost pošiljanja pisem, kar pomeni, da če privatno podjetje DAO zapre svoja vrata, bo morala danska vlada najti ustrezno rešitev. In verjamem, da smo se v teh časih, ko je bilo prodaje državnega že kar veliko, in torej imamo kar nekaj prakse, vsi že dobro ugotovili: sistem lahko hitro podremo, sestaviti ga nazaj pa ni tako enostavno. Ko pomislimo, da je državna danska pošta obstajala skoraj pol tisočletja, verjamem, da mora biti na mestu vprašanje: ali gremo res v pravo smer?

Določene storitve so ključne za državo in bi morali biti v državni lasti. Ne le telekomunikacije, temveč komunikacije v celoti. Njihove storitve ne bi smeli gledati zgolj skozi prizmo ustvarjanja dobička, pa to ne pomeni, da bi lahko na veliko zapravljali, ker so v državni lasti in delovali kot slabi gospodarji. Toda vseeno bi kljub pomanjkanju zanimanja morali vedeti, da če želimo biti država, pač moramo imeti in nuditi določene storitve. Tako pa smo ustvarili globalni svet, kjer šteje le dobiček, in zato nas ne sme čuditi, ko nimamo lastne banke, niti skoraj nobene večje slovenske proizvodnje hrane. Ampak vrnimo se nazaj k pošti …

Pošta Slovenije se tudi že več let sooča z velikimi izzivi, predvsem kadrovskimi, in zato so le redke poštne poslovalnice odprte v soboto, nekaj pa jih je v zadnjih letih tudi zaprlo svoja vrata. Nobene informacije nisem zasledila, da bi pošta v Domžalah zapirala svoja vrata, vsekakor pa ne mislimo, da je to neizvedljivo. Obdobje covida nam je pokazalo, da tudi letalski promet ni nujno zagotovljen. In ali smo kdaj pomislili, kaj bomo naredili, če elektrike ne bo? Takrat tudi telekomunikacije ne bodo zagotovljene za navadne ljudi. Ali v tem našem varnem mehurčku sploh znamo pomisliti, kako bi se znašli, če ne bi bilo vsega na dosegu roke? Pošiljanje pisem v kriznih trenutkih še ni najbolj nujen opravek, pa vendar … 400 let je obdobje, ki ti da misliti.

Res lahko ob vsem tem samo zamahnemo z roko in se zanašamo na zasebna podjetja ter na vedno večjo digitalnost, ali bi nas moralo resno zaskrbeti?

Ajda Vodlan

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.