Afganistan in mera solidarnosti, ki jo Zahod še lahko prenese #Benjaminovglas

V zadnih tednih smo priča obsežnemu poročanju glavnih domačih medijev o dogajanju v Afganistanu. Ameriška vojska se je skupaj z zavezniki po dvajsetih letih začela umikati, državna vojska se je predala, dosedanja afganistanska oblast je šla ven iz države, oblast pa so prevzeli Talibani, ki veljajo za islamsko fundamentalistično politično gibanje.

S prevzemom oblasti s strani Talibanov se je pojavilo veliko število beguncev, po nekaterih ocenah kar pol milijona, ki vedo, da jih bo bivanje v Afganistanu stalo življenja, nova oblast bi jih lahko zaprla in mučila ali pa samo omejila njihov način življenja. Da ne gre samo za lažni preplah ali pretirano prestrašenost teh ljudi vedo in vemo, ker so Talibani to masovno počeli intezivno že pred dvajsetemi leti, ko so se umaknili Rusi, in povsod tam, kjer so že prevzemali oblast. Kmalu se je oglasil Bruselj in v imenu EU izjavil, da so EU in države dolžne poskrbeti za ogrožene Afganistance.

Menim, da preden se naredi korake kot je pavšalna kvotna razdelitev beguncev iz Afganistana po državah EU, bi morala izvršna veja EU od vsake države EU zahtevati varnostno in sistemsko oceno, koliko beguncev lahko država kot sistem sploh prenese, oceno tveganja posledic tovrstne aktivnosti za vsako državo posebej in podobno. Osebno me čudi odsotnost javnega premisleka EU držav glede ocene tveganja posledic tovrstne aktivnosti. Ni dobro, da EU postane administrativni stroj brez glave. Preden naredi strateške korake, bi morala premisliti vsaj en korak naprej, če ne tri, zlasti ko gre za tako pomembna strateška vprašanja, in kar je zelo pomembno, vključiti vse države EU k premisleku in odločitvi.

V zadevi Afganistan so se nekatere Zahodne države, kot je Avstrija, jasno uprle ideji EU po kvotni razdelitvi beguncev iz Afganistana. Kancler Kurz je jasno sporočil, da je v Avstriji že več kot 40.000 državljanov Afganistana, kar je glede na število prebivalcev druga največja afganistanska skupnost v EU, in da sistem v Avstriji ne bo sposoben dodatne »obremenitve« z begunci. Izpostavil je »posebej težko integracijo« te skupine prebivalstva ter obenem predlagal, naj prebivalci Afganistana pomoč poiščejo v sosednjih državah. Izpostavil je Turkmenistan in Uzbekistan, EU pa naj po besedah avstrijskega kanclerja državam v regiji zagotovi vso potrebno podporo.

Razmišljanje avstrijskega kanclerja vidim kot racionalno in državotvorno. Oglasil se je eden izmed prvih in jasno povedal stališče države, ki jo vodi, ter da ta ni nujno enaka stališču širše skupnosti EU, katere del je. Človek je star 35 let in na sobotnem kongresu je zbral 99,4 odstotkov glasov delegatov za ponovno izvolitev na čelo konservativne ljudske stranke. Izpostavil je omejitve, ki jih ima avstrijski državni sistem za asimilacijo novih ljudi, beguncev. Na podlagi dosedanjih izkušenj, ki jih ima Avstrija, glede na dosedanjih 40.000 državljanov Afganistana nemalo, je izpostavil »posebej težko integracijo« te skupine prebivalstva v sistem, ter idejo, da naj sosednje države, kot sta Turkmenistan in Uzbekistan s podporo EU rešujeta problem kot »odgovorni in solidarni« sosedi.

Vprašanje je, zakaj ima EU kot ostarela gospa, ki ji primanjkuje vnukov, slabo vest, in na vsak način želi prihod dodatnih vnukov – beguncev iz manj razvitih držav, ter ne prepusti regiji (sosednjim državam), da prevzamejo sosedsko breme nase.

Menim, da bi EU morala dopustiti regiji Bližnjega vzhoda, naj sama razčisti svoje družbeno-kulturne-socialne in politične zadeve, vmešavanje v organsko dogajanje v regiji ob nepoznavanju lastnih zmožnosti za prevzem tveganj – pri nepotrebnem vmešavanju – je naivno in nepredvidljivo.

Svoj del mednarodne solidarnosti bi EU lahko prevzela tako, da pomaga begunskim centrom v teh sosednjih državah in na strateški ravni dosega razmere umirjenosti v celotnem delu bližnjega vzhoda, vključno z Afganistanom in Pakistanom. Pomoč beguncem – da za vsako ceno, vendar po pameti in tako, da je za kratkoročno in dolgoročno perspektivo za njih in za nas najbolje.

Avtor: Benjamin Lukšič (Benjaminovglas)

Kolumna avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.