Ko boste šli na dopust pazite, da vam ne ukradejo pametnega telefona. Sam še ne zna domov!
Bife sredi tedna, ura je deset. Pijem kavo, z vodo si bivanje podaljšam še za pol ure in opazujem. Pripelje velik črn džip, iz njega skoči majhna blondinka, naroči kavo in po mizi razstavi tablico, telefon in si vtakne slušalke v ušesa. Čez tri minute ista slika – črn džip in nova plavolaska s sončnimi očali čez pol obraza in mobitelom na ušesu. Prisede k prijateljici: »cmok, cmok, joj se že dolgo nisva videli! Pa saj ni časa!« Naroči kavo, pozvoni telefon: «Živijo Nina! Ja saj se morava kaj dobiti. Ali kupili ste stanovanje v Umagu! Krasno! Vas pridemo kaj obiskat, ko pridemo iz Grčije. Ja, na križarjenje gremo za štirinajst dni, da se malo odklopimo, saj veš, ko pa je toliko dela!« Odloži telefon in pogleda proti prijateljici za mizo, ki še vedno priklopljena udarja po tablici in ji z drugo roko pokaže – še pet minut mi daj! Pa zopet pozvoni. »Zdravo ljubi! Ja, sem peljala otroke v šolo, bila sem pri kozmetičarki, zdaj pa sva z Mojco na kavi. A ti si pa na poslovnem kosilu? Lepo! Se vidiva zvečer, imam še ogromno opravkov. Pojdi po otroke v šolo! Joj, a toliko je že ura?« Ugasne telefon, popije kavo, se obrne k prijateljici, ki je še vedno ni v celoti zaznala in se poslovi: »Čao, čao, nimam več časa, hitim na pilates. Drugič dam jaz za kavo! Se vidiva!« In se odpelje. Čez nekaj časa se odklopi tudi druga blondinka in odpelje se še drug avto.
No, pa sta se pogovorili. Toliko kot pri sosednji mizi Bine z Laškim. Le kaj bi brez sodobne tehnologije? Bilo je pred leti, vroče kot zdaj. Pa smo se sestrina in moja družina odločili, da se gremo kopat. Ker je bilo to kmalu po vojni, izbira ni bila velika. Kam, v Izolo ali na Šobec? Pade odločitev – gremo na morje. Drugo jutro pridemo k sestri, počakamo, da se natovorijo še oni in gremo. Svak pravi, da mora še na bencinsko črpalko. Prav! Se dobimo na avtocesti!
Čakamo, čakamo, vroče na asfaltu, vroče v avtu – kakšna klima neki. Sestre ni. So šli že mimo? So šli po stari cesti? Če bi takrat imela mobitel!? Gremo naprej. Izola, plaža, kopalci drug poleg drugega. Si moral kar malo paziti, da nisi koga brcnil med plavanjem. Malo več prostora v vodi smo dobili samo takrat, ko sta otroka izbruhala puding po rokavčkih. Tisti dan smo se opekli samo po eni strani, ker se niti nisi mogel obrniti med sonca željnimi Slovenci. Kar naenkrat pa iz morja prikoraka sestra! Ne morem verjeti svojim očem – kako smo se v tej gneči našli: »Kje hudiča pa hodite?«, me zanima. »Ja kje, kje, v Šobec smo šli. Saj smo se tako dogovorili«, je besna sestra. Glede tega smo še danes vsak na svojem bregu. Ampak če bi takrat imeli mobitel!
Imamo pa spomine. Na dogodke – lepe in manj lepe. Pa če si hotel dogodek si moral ven, ven iz hiše, med ljudi. Danes pa se nam dogaja samo še po facebooku. Sosed soseda osebno ne pozna, na facebooku pa je skregan z njim. Tudi vlomilci imajo manj dela. Samo v računalniku pogledajo in točno vedo, kje je kdo, koliko časa ga ne bo in kaj vrednega ima v hiši.
Še dobro, da je moja mladost tekla v času, ko še nismo bili ujetniki časa in tehnologij. Za vse najnovejše, sveže dogajanje si izvedel pri Jaku! Tam si moral biti vsak dan! Ne glede na vremenske razmere, z avtom ali peš. Kdo je s kom in zakaj ni – vse smo izvedeli. Verjetno od tu tudi zametki facebooka. Zvečer pa je šla mama k kmetu po mleko, in ko se je po dobri uri vrnila domov, smo izvedeli še ostale dnevne dogodke.
No, dragi bralci, ko boste šli na dopust, ne pozabite kupiti visokega faktorja in vklopite OFF. Pa pazite, da vam ne ukradejo pametnega telefona. Sam še ne zna domov!