Izgubljene sanje
“Prekletstvo tistim, ki niso nikoli občutili ljubezni, največje prekletstvo pa tistim, ki ogrožajo ljubezen drugih.” (Napis v Pompejih)
Valentinovo ali praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen. Kljub temu, da ima ta praznik pridih komercialnega, saj je vse kar pride iz Amerike komercialno, pa pri nas Sv. Valentina poznamo že dolgo, vendar ne v povezavi z dnevom zaljubljencev. Sveti Valentin goduje 14. februarja. Takrat – po starem kmečkem koledarju – prinese ključe do korenin. Na ta dan se tudi ženijo ptički. Kdor želi videti ptičjo ženitev, mora bos do grmovja, čeprav je na ta dan velikokrat še zelo mrzlo.
Za praznik zaljubljencev je naš bralec Anton Dimc iz Vira pri Domžalah spesnil pesem o izgubljenih sanjah. Pesem, ki si jo lahko preberete v nadaljevanju govori o tem, da se sreča v ljubezni tudi kdaj zlaže.
Izgubljene sanje
Tele besede pišem zate,
ko sem z vsakim jutrom zmeraj bolj mislil nate.
Želim si, da sanje postanejo resnica,
da lahko poljub bi dal na tvoja lica,
nalahno pobožal te po laseh,
da začutil toplino v tvojih bi dlaneh.
Kako rad bi te objel
in na prsi svoje te pripel,
Da začutil bi bitje tvoje ga srca
in vonj telesa tvojega.
Ne bi te spustil te nikdar,
magar okrog mene divjal strašen bi vihar.
Le zazrl bi v tvoje se oči,
če v njih odgovor pravi našel bi.
A kaj, ko na pragu tvojem sem obstal,
ve vedel več kaj je prav.
Naj korak naprej naredim,
se obrnem in zbežim
in vse sanje zatajim.
Da ljubezen je le igra ta,
ki vzame vse in malo da.
Komu si srajčko svojo odložila,
da bila si naga diva.
Roke mu okrog vratu ovila
in z njim posteljo delila,
da se s cvetom tvojim se je igral.
Ko to noč ti je lagal,
samo, da je pri tebi spal.
Si nasedla mu na besede take,
da potlej šel je vate.
A od obljub ni ostalo nič,
le noč, ki vzel jo je hudič.
V hladnem jutru si spoznala,
kako narobe si ravnala,
da si se mu predala,
ko z nasmehom odhajal je od tebe
in besede sladke rekel ni nobene.
Zdaj oziraš se za mano,
si želiš korak ob mojo ramo.
A v mojih sanjah več tebe ni,
le bolečina, ki si jo zadala mi.
A mogoče sem te izgubil že takrat,
ko si hotela, da za eno noč bi bil tvoj tat,
takrat hotela si se mi predat.
A jaz za eno noč te nisem hotel met,
ker s teboj še veliko sem hotel jih bedet.
Anton Dimc
Najlepši trenutek v ljubezni, ki nas v resnici opoji, je uvod – poljub. “Zvok poljuba pa ni tako silovit kot topovski, toda njegov odmev traja precej dlje.” (Geraldi /Holmes)