Hlapci
Po statistični podatkih v Sloveniji pridelamo samo še malo čez 30% zelenjave, ki jo porabimo za lastne potrebe. Še pred leti je bil ta odstotek preko 80%. Kako to se vpraša človek? Odgovor je na dlani: »Se ne splača!« Se pa splača tujcem pridelovati zelenjavo, s katero na veliko zalagajo naše trgovine. In zakaj bi potem sami obdelovali vrtove in pridelovali zelenjavo, če jo lahko kupimo od evropskih bratov.
Slovenija je izredno bogata z lesom, pa je že skoraj propadla vsa lesna industrija. Kako to? Odgovor je na dlani: »Se ne splača!« Se pa splača Avstrijcem in Italijanom, ki na veliko odvažajo naš les, ga obdelajo in prodajo nazaj v Slovenijo. Zakaj bi ga sami obdelovali, če ga lahko kupimo že obdelanega od evropskih bratov.
Skoraj vsaka slovenska pokrajina slovi po svojem značilnem vinu. Odkar smo vstopili v EU, imajo vinogradniki na voljo evropska sredstva, da opravijo zeleno trgatev in nato ne pridelajo svojega vina. Kako to? Odgovor je na dlani: »Se ne splača!« Se pa splača Francozom, Špancem in mnogim drugim v EU. Je boljši pravijo, pa še veliko ga imajo na zalogi in ga morajo nekomu prodati. Zakaj bi ga potem Slovenci pridelovali sami, če nam ga prijazno nudijo evropski bratje.
Vse to je cena, ki jo plačujemo za to, da smo del evropske druščine. Dejstvo je, da v tej druščini nismo enakovredni partner. Smo samo navadni hlapci, ki se klanjamo vsem po vrsti in sprejemamo pravila igre brez vprašanj in obotavljanj. Ob tem pa smo na žalost pozabili na nacionalne interese, ki so postali drugorazredna tema in nepomembni. Prav tako se namesto z vprašanjem, kako pospešiti gospodarstvo in ljudem zagotoviti kruh, raje ukvarjamo s sanacijami bank, ki so postale velike vreče brez dna. Med tem se pa veča brezposelnost, zapirajo industrijski obrati, širijo neobdelana polja, tujci pa na veliko odvažajo naše naravno bogastvo. Čas pa med tem teče in spreminja statistične kazalce, na našo škodo. Ampak to ni pomembno, hlapec mora pač ubogati gospodarja!
Po drugi strani pa smo narod, ki potrebuje gospodarja, pa naj bo ta kdorkoli. V vseh letih samostojnosti smo namreč dokazali, da ne znamo gospodariti in to z nobeno stvarjo. Žalostno, toda resnično!