Koledar dogodkov

»Ne bodo se je bali, dokler je ne bodo razumeli. In ne bodo je razumeli, dokler je ne bodo uporabili. Teorija vas bo pripeljala le tako daleč.« J. Robert Oppenheimer

Zgodba novega filma Christopherja Nolana spremlja ameriškega znanstvenika J. Roberta Oppenheimerja in njegovo vlogo pri razvoju prve atomske bombe. Obenem pa raziskuje njegov osebno razcepljenost, saj mora tvegati uničenje sveta, da bi ga rešil.

zanimivosti
Film temelji na s Pulitzerjevo nagrado nagrajeni knjigi American Prometheus: The Triumph and Tragedy of J. Robert Oppenheimer avtorjev Kaija Birda in Martina J. Sherwina.
Oppenheimer je posnet v kombinaciji IMAX 65 mm in 65 mm filmske fotografije velikega formata, vključno s prvimi deli v črno-beli analogni fotografiji IMAX.

Navdih za t. i. road movie je bila resnična pot na morje, ki se je zgodila režiserju (Žiga Kukovič) in igralcu (Robert Kladnik), ko sta se prvič s prijatelji odpravila na morje. Film je začel nastajati leta 2022 v gverilski produkciji brez proračuna. Žiga Kukovič in Robert Kladnik imata izkušnje s tovrstnim ustvarjanjem vsebin, saj sta izjemno aktivna in gledana na aplikaciji TikTok, kjer objavljata kratke videe.

Kljub temu, da je bil film ustvarjen praktično iz nič, je ekipi prinesel Zlati Muvit in nagrado občinstva.

Film prikazuje družino Šterk in odnose v luči nenehne odsotnosti avaturističnega očeta Jureta Šterka, prvega slovenca, ki je objadral svet. Kljub temu, da je dosegel nekaj velikega, je to potisnjeno v ozadje. Režiser Igor Šterk tega ekscentričnega moža prikaže tako, kot ga je doživljal kot njegov pogosto zapostavljeni sin. Preiskuje kompleksne družinske odnose in dinamike, ki so znane tudi marsikateri bolj običajni družini.

iz prve roke
»Jadralski podvigi in tragično izginotje očeta niso bili razlog za ta film. Kar me je pritegnilo, so bili trenutki v naši družini – žalostni, trpki, a hkrati komični in absurdni. Ti odslikavajo kompleksnost odnosov v naših življenjih.«– Igor Šterk

odmevi medijev
»Šterkijada, avtobiografski portret režiserjeve družine, je [Festival slovenskega filma] že z odprtjem zapeljal na odprto morje: v razburkane odnose družinske celice, katere dinamiko diktira avanturistični oče, ki v begu od vsakršnih očetovskih in partnerskih odgovornosti v dolgih časovnih intervalih jadra čez Atlantik. A Jure Šterk, ekscentrični posebnež, ki leta 1994 postane prvi Slovenec, ki na 6,5 metra dolgi barki objadra cel svet, skozi osebno, družinsko perspektivo, v katero ga postavlja njegov sin, dobi drugačno dimenzijo. Za neustrašnim jadralcem, ki na morju vedno znova išče nove izzive, se skriva predvsem nepozoren in nezvest mož ter pogosto sebičen starš, ki svoje želje in ambicije vseskozi postavlja na prvo mesto. Jadranje kot motiv zato pogosto ostaja nekje v ozadju, izven vidnega polja, medtem ko v ospredje stopajo njegove posledice: razpoke v odnosih, osamljenost in kontinuirano razočaranje žene ter sinov introspektivni potop v okoliščine, ki so definirale njegovo otroštvo. /…/ gre za pogumen in iskren film, ki se ne boji zazreti v režiserjeve lastne pomanjkljivosti /…/.« – Veronika Zakonjšek, Dnevnik

Hirayama se zdi povsem zadovoljen s preprostim življenjem čistilca stranišč v Tokiu. Živi v skromnem stanovanju, polnem starih kaset, knjig in fotografij. Njegovi dnevi potekajo v mirnem in ustaljenem ritmu: zjutraj vstane, si pristriže brke, poskrbi za svoje rastline, obleče modri kombinezon in sede v kombi. Na poti v službo posluša glasbo, med odmori fotografira drevesa, zvečer bere … Niz nepričakovanih srečanj pa postopoma razkrije več o njegovi preteklosti.

Več informacij o filmu je dostopnih tukaj

nagrade
Cannes (nagrada za najboljšega igralca, nagrada ekumenske žirije); Asia Pacific Screen Awards (nagrada za najboljši film)

Filmski abonma SREBRNO PLATNO in IZVEN

Še en gol za zmago pripoveduje zgodbo o nogometni ekipi Ameriške Samoe, ki je na svetovnem prvenstvu leta 2001 proti Avstraliji izgubila kar z 31:0 in se tako zapisala v zgodovino kot ekipa z najhujšim porazom. Leta 2014 se ti legendarni poraženci pripravljajo na novo svetovno prvenstvo in tokrat ne nameravajo izgubiti, zato najamejo neodvisnega trenerja, ki bi jih lahko popeljal do zmage.

Takumi in njegova osemletna hčerka Hana prebivata v majhni vasi sredi gozdov. Tako kot generacije pred njima živita skromno življenje v skladu z ritmi in zakoni narave. Ko v vas nekega dne prispejo predstavniki tokijskega podjetja, da bi predstavili načrte za gradnjo glampinškega naselja, prebivalcem hitro postane jasno, da utegne projekt ogroziti krhko ekološko ravnovesje in za vedno spremeniti njihov harmonični način življenja … Ryusuke Hamaguchi se po mednarodnem uspehu filma Drive My Car vrača s skrivnostno, počasi tlečo zgodbo o človekovem zapletenem razmerju z naravnim svetom. Dobitnik velike nagrade žirije v Benetkah.

Podrobnejše informacije o filmu so dostopne tukaj

nagrade
Benetke (srebrni lev – velika nagrada žirije, nagrada FIPRESCI, nagrada mlade žirije); Asia Pacific Screen Awards (velika nagrada žirije); London (nagrada za najboljši film)

portret avtorja
Japonski režiser Ryusuke Hamaguchi se je rodil leta 1978 in diplomiral na Umetniški univerzi v Tokiu. Mednarodno se je uveljavil leta 2015, ko je njegova epska melodrama Happi Awa v Locarnu osvojila posebno omembo za scenarij in nagrado za najboljšo igralko. S skrivnostno romanco Asako I & II (Netemo sametemo) se je tri leta kasneje uvrstil v uradni program festivala v Cannesu. Triptih O naključju in domišljiji (Guzen to sozo) je režiserju prinesel srebrnega medveda na Berlinalu, film Drive My Car (Doraibu mai ka) pa nagrado za najboljši scenarij v Cannesu in oskarja za najboljši mednarodni celovečerec.

Za tolpo "tobarolijev", tatov arheoloških čudes iz antičnih grobov, Himera predstavlja upanje na odrešenje od rednega dela in sanje o lahkem bogastvu. Za Arthurja, protagonista te zgodbe, Himera po drugi strani privzema podobo Beniamine, dekleta, ki ga je izgubil. Da bi jo znova našel, Arthur izzove nevidno. Išče jo povsod, gre celo v notranjost Zemlje - samo zato da bi poiskal vrata posmrtnega življenja, iz katerega govorijo miti. Na vznemirljivem potovanju med živimi in mrtvimi, med gozdovi in mesti, med slavjem in samoto, se razgalijo prepletene usode likov, ki poskušajo najti vsak svojo Himero.

iz prve roke
»Življenje okoli mene sta sestavljala različna svetova /.../: izkopati si moral le nekaj centimetrov prsti, da se je med kamenčki pojavil drobec artefakta, ki so ga ustvarile neke druge človeške roke. Iz katerega obdobja je zrl vame? Že ob obisku hleva in vinske kleti si ugotovil, da sta bila nekoč nekaj drugega: morebiti etruščanska grobnica ali zatočišče iz davnih časov ali svetišče. Soprisotnost svetega in posvetnega, smrti in življenja, ki je zaznamovala moja leta odraščanja, me je od nekdaj navduševala in pustila sledi na mojem načinu videnja.« Alice Rohrwacher