Koledar dogodkov

domžalska premiera in filmski pogovor z ekipo filma / Evropski art kino dan

Ko skupina prijateljev odkrije, kako priklicati duhove s pomočjo balzamirane roke, hitro postanejo zasvojeni z vznemirjenjem ob stiku z nadnaravnim, ki pa se spremeni v najhujšo nočno moro, ko eden od njih drzno prestopi mejo in odpre vrata svetu duhov. Zdaj se morajo odločiti, komu bodo zaupali: mrtvim ali živim.

odmevi medijev
»Kako živi so mrtvi, zelo doživeto in hormonsko pokaže avstralski šoker Govori z mano, remiks Zlobnega mrtveca, Izganjalca hudiča in Tanke linije smrti, ki sta ga posnela brata-dvojčka Danny in Michael Philippou, youtubski senzaciji, znani po vzdevku RackaRacka. ‘Govori z mano,’ je fraza, ki se izreče na spiritistični seansi – in onostranstvo spregovori. Mia (Sophie Wilde), zbegana, odtujena, osamljena najstnica, ki skuša preživeti svoje travme, očetovo depresijo in materino smrt (overdose), se s prijateljem in prijateljico udeleži takšne spiritistične seanse, na kateri lahko udeleženci pustijo, da jih – s pomočjo balzamirane počečkane porcelanske roke – obsede demon, a se ga morajo potem v minuti in pol znebiti, sicer bo ostal in se jih polastil. ‘Če medtem umreš, ostane v tebi za vedno.’ Demon je kot droga, kot fiks, kot adrenalinski šus kokaina ali ekstazija – zgrabi te, zadene, zavrti, zaprepade, odnese, šokira ti telo: ‘Amazing,’ dahne Mia. ‘Žarela sem. Vse sem videla in vse slišala.’ Kmalu se vsi fiksajo s to roko – portalom v eskapistično blaženost, totalno razsvetljenost. ‘To sranje se nikoli ne postara.’ Dokler eden izmed njih ne ostane predolgo na drugi strani – in se navleče. Potem se izkaže, da ni nič strašnejšega od razsvetljenosti, nič nasilnejšega od te blaženosti, nič mračnejšega od zamujenega, prepoznega stika z materjo, a tudi nič kaotičnejšega od odraščanja in srhljivejšega od entitet, ki impersonirajo človeka.« – Marcel Štefančič, jr.