“Greva na pijačo?” #ostanidoma

Poznate tisto frazo – “sem upokojenec, nimam časa.” Če niste upokojenec, vam je bilo verjetno tako kot meni kristalno nejasno, kako upokojenec nima časa. V tem tednu sem hitro spoznala, kako res je to. Imela sem ogromno načrtov, kaj vse bom lahko naredila v tem času, pa jih je večina šla po zlu – ker dejansko ni časa. Sem prepričana, da ste tudi vi imeli načrte, kako bo pomladansko čiščenje hitro končano, katere knjige boste prebrali in filme pogledali, pa kar ni uspelo …

Vendar pa je bil zanimiv teden, iz katerega sem potegnila deset razmišljanj in dejstev. Ki se bodo verjetno do naslednjega petka spremenili. Ampak vseeno:

1. Svet je bolj krhek kot smo verjeli. Pitje kavice s prijatelji v kavarni je bilo nekaj tako samoumevnega, da si nismo zamišljali scenarija, ko tega ne bi bilo. Virus je popolnoma spremenil našo sedanjost.

2. Nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Mnogo stvari, za katere smo verjeli, da so nemogoče, so se spremenile skozi noč in prepričana sem, da v sebi nosijo elemente korenitih sprememb za prihodnost. Toliko ljudi lahko dela od doma. Cesta Domžale – Ljubljana se je spraznila. Postopke urejamo preko spleta. Banke so nam omogočile storitve, ki jih prej preko spleta nismo mogli koristiti. Veliko več naročamo preko spleta – bomo torej v prihodnosti sploh potrebovali toliko trgovin? Pa ne govorim o hrani, ampak npr. prenosni računalnik pa morda res ne rabimo kupiti v navadni trgovini, glede na to da so pomembne predvsem njegove funkcije, o katerih si bomo prebrali na spletu. Pa več o spremembah drugič.

3. Ljudje smo poslovni. Ko so posamezniki spoznali, da “buisness as usual” ne bo funkcioniral, so našli nove načine. Mesarji vozijo na dom. Podjetja omogočajo izris kuhinje preko spleta. Prej omenjene banke vam omogočajo novo storitve v spletnih bankah, in tako naprej.

4. Ljudje smo izjemno kreativni, prvi del. Verjetno ste zasledili za tiste akcije igranja glasbil na balkonu. Pižama bere pravljice za otroke v živo preko spleta. Mestni kino Domžale je v živo na Facebooku predvajal film – film v karanteni. Vlado Kreslin, ki nam prepeva v živo vsak dan. To so le primeri te nore, čudovite karantene. Mene je to navdahnilo z optimizmom in to ne zgolj zato, ker mi lepša vsakdanjik, da ne mislim zgolj na virus in spremembe v državi. Temveč predvsem me navdaja s pozitivnim upanjem za prihodnost, da smo kreativni in bomo uspeli premagati izzive, ki jih bomo srečali.

5. “Greva na kavo?” “Se dobiva na pijači?” Ne le klici, ta teden so zaživeli video klici. S prijateljicami, s katerimi prej nikoli nismo imele videoklica, smo se dobile na pijači – Facebook Messenger je ena izmed mnogih aplikacij, ki omogoča videoklic večim osebam hkrati. Splet nam tako omogoča nove oblike druženja, ki smo se jih prej manj posluževali, sedaj pa so na polno zaživele. To nakazuje na to, kako socialna bitja smo in kako radi se družimo. Kako govor ni dovolj, temveč imamo rajši neko živo prisotnost. Tudi tukaj se sprašujem, kaj to pomeni za prihodnost? Se bomo manj dobivali v lokalih? Se bomo več slišali s prijatelji, ker bomo še bolj cenili vse to? Ali bomo hitro padli v stare tirnice…

6. V trgovino ne potrebuješ iti vsak dan. Res ne potrebuješ. Z nekim načrtovanjem ne potrebuješ iti v trgovini niti vsak teden. Čas doma nam omogoča tudi, da imamo več časa za pripravo hrane in posledično res lahko porabimo nekatere stare zaloge hrane.

7. Hrana ni samoumevna in ne raste v trgovinah. Zaloge hrane v državi imamo in dobavne poti niso prekinjene. Vendar sem v tem tednu premišljevala, kako samoumevno je bilo, da imam hrano iz celega sveta ves čas oddaljeno le toliko, kot je oddaljena najbližja trgovina. V Domžalah torej zelo malo. Ena izmed pozitivnih stvari, ki jo bomo lahko povlekli iz te situacije, je torej predvsem cenjenje slovenskih pridelovalcev hrane. Tistih, ki nam bi hrano zagotavljali tudi, če bi prišlo do kolapsa dobavnih poti. Tukaj je povezava do nekaterih lokalnih ponudnikov hrane v naši okolici. Ne le, da se z naročilom preko spleta oz. telefona in dostavo na dom oziroma obiskom na kmetiji izognemo večjemu stiku z ljudmi kot bi se v trgovini, temveč na tak način podpiramo tudi lokalno gospodarstvo, ki se že in se bo soočal z mnogimi izzivi v prihodnosti.

8. Ljudje potrebujemo čas zase. Preživeti 24 ur s svojimi bližnjimi prinaša pozitivne elemente, vendar pa ljudje potrebujemo tudi nekaj časa zase, za svoje misli. Potrebujemo svoj prostor. Opažam, da se še več ljudi v teh dnevih odloča za sprehod ali tek (vsak zase). Rekreacija namreč resnično prinese prevetritev glave. Malo miru pa je tudi vrednega palice zlatu.

9. Splet je neomejen. Koliko je zanimivih člankov. Koliko je filmov. Koliko je e – knjig. Spletnih strani … Splet je resnično velikanski in najdemo lahko toliko brezplačne vsebine, ki nas zanima, da preprosto nimamo časa za vse (ali pa za pospravljanje v mojem primeru).

10. Slučaj, slučajnost in kaj nam prinese naključje. Zaznala sem, da se nam ta omejenost v druženju izključno v službene namene, s prijatelji preko spleta in družino doma, pokaže v neki “omejenosti”. Kar je po eni strani kontradiktorno s prejšnjo trditvijo, ki govori o neomejenosti spleta. Po drugi strani pa je popolnoma logična. Sedaj, bolj kot prej, smo omejeni z ljudmi, ki smo si jih (povečini) sami izbrali in z vsebinami, ki smo jih sami izbrali. Ni več nekih srečanj z znanci in nekih vsebin, na katere naletimo po naključju. In to nam določi ozek krog, neko ozko razmišljanje o vsebinah, ki nas že zanimajo in so nam blizu. Verjamem, da nas to zna v prihodnjih dneh, ko bomo še ostali doma, počasi znervirati. Naši možgani potrebujejo novosti, potrebujejo drugačnost – tiste slučaje in naključja, ki jih srečamo na ulici. Zato verjamem, da je ključno, da to začnemo prakticirati doma. Nekaj novega in nam neznanega za vsak dan. Morda pa razvijejo neko aplikacijo – da tvoj Messenger ali telefon pokliče neznano, slučajno številko …

In še za konec, zadnja ugotovitev. Smeh je resnično pol zdravja. Splet je poln šal na račun korona virusa in prav je tako. Čeprav časi niso lahki in jih nismo vajeni, se moramo sprostiti in nasmejati. Optimizem namreč ni verjeti, da bo vse lepo in se ne bo zgodilo nič slabega. Temveč optimizem pomeni verjeti, da bomo zmogli – karkoli nas že čaka na poti.

Lep petek vam želim, ostanite zdravi in uživajte vse prednosti, ki se nam ponujajo.

Avtorica: Ajda Vodlan