Zaposleni v domovih za starejše z mirnim protestom izrazili nestrinjanje s stanjem

Miha Ulčar 24. april, 2020

2.668 2 min. za branje

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je pozvala zaposlene v domovih za starejše in zavodih za odrasle s posebnimi potrebami, da danes ob 13.30 za 15 minut zapustijo prostore domov oz. zavodov in s tem izrazijo nestrinjanje s stanjem skrbi za starejše. V skupnosti so pripravili tudi peticijo, s katero opozarjajo na kadrovsko podhranjenost domov in neustreznost navodil ob epidemiji.

Mirnemu protestu, na katerega je pozvala Skupnost socialnih zavodov Slovenije, so se pridružili tudi zaposleni v Domu upokojencev Domžale, MGC Bistrica, Domu Svete Katarine in Domu počitka Mengeš, ki so se ob 13.30 uri zbrali pred domovi. Z mirnim protestom so istočasno skupaj z zaposlenimi iz javnih zavodov širom Slovenije, ki izvajajo institucionalno varstvo, podprli zahteve peticije za ureditev stanja na področju skrbi za starejše, saj menijo, da so bili konkretni učinkoviti ukrepi na teh področjih redki.

Peticijo si lahko v celoti preberete spodaj:

SKUPNOST SOCIALNIH ZAVODOV SLOVENIJE, NJENI ČLANI, ZAPOSLENI, STANOVALCI IN SVOJCI

ZAHTEVAMO

UREDITEV STANJA NA PODROČJU SKRBI ZA STAREJŠE

Navkljub zagotovilom odločevalcev, da se starejšim namenja posebna pozornost ter da je dostojno in kakovostno življenje v starosti njihova prednostna naloga, so konkretni in učinkoviti ukrepi na tem področju redki. Domovi za starejše so epidemijo pričakali povsem zasedeni in kadrovsko podhranjeni, pri skrbi za preprečevanje in zajezitev širjenja virusa Sars-CoV-2 pa ostali prepuščeni sami sebi.

Zato zahtevamo:

Takojšnjo prekinitev samovolje Ministrstva za zdravje, ki o domovih za starejše in njihovih stanovalcih odloča brez dialoga, brez upoštevanja podanih predlogov in pripomb ter dostikrat celo brez vsakega odziva nanje. Nedopustno je, da se o domovih in stanovalcih odloča brez in mimo njih, z metodo brezprizivnih ukazov. Nič o nas in naših stanovalcih brez nas! Ne bomo molčali ob prizadevanjih, da se izniči ves razvoj institucionalnega varstva starejših v Sloveniji v zadnjih letih ter da se domove pod krinko boja proti virusu preoblikuje v poceni negovalne bolnišnice.

Dosledno osamitev vseh stanovalcev s koronavirusno boleznijo 19 izven domov za starejše, saj ti nimajo ustreznih prostorov za izolacijo ter niso usposobljeni in registrirani za bolnišnično zdravljenje in oskrbovanje velikega števila oseb s koronavirusno boleznijo 19. Domovi za to nimajo niti ustrezne medicinske opreme niti dovolj številčnega kadra, ki bi bil v skladu z zakonodajo usposobljen za zdravljenje in oskrbo.

Ustrezno zdravljenje stanovalcev s koronavirusno boleznijo 19 v bolnišnicah. Z odklanjanjem sprejema v bolnišnico se stanovalcem domov za starejše krši ustavna pravica do zdravljenja in se jih potiska v diskriminatoren položaj glede na druge državljane.

Enotno in strokovno utemeljeno strategijo za preprečevanje širjenja virusa Sars-CoV-2 v domovih za starejše. Domovi za starejše se poleg vseh izzivov soočajo tudi s številnimi navodili in zahtevami pristojnih, ki se nenehno spreminjajo in ne upoštevajo najboljših domačih in tujih praks.

Takojšnjo objavo navodil za izplačilo kriznih dodatkov zaposlenim v domovih in hitro nakazilo potrebnih sredstev izvajalcem.

Pokritje vseh dodatnih stroškov, kot so stroški dela, stroški materiala in drugi stroški, ki so nastali zaradi epidemije virusa Sars-CoV-2, vsem izvajalcem institucionalnega varstva starejših v javni mreži v okviru drugega paketa interventnih ukrepov.

Spoštovanje veljavne zakonodaje in predpisov, kot sta Zakon o nalezljivih boleznih in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, ki določajo, da se bolnika z nalezljivimi boleznimi zaradi preprečevanja nadaljnjega širjenja bolezni osami. Kadar osamitev ni mogoča na njegovem domu, se bolnika osami v zdravstvenem zavodu, določenem za zdravljenje bolezni, ki lahko zagotovi visoko stopnjo varnosti pri preprečevanju širjenja bolezni.

Hkrati vse deležnike pozivamo, da pri obravnavi obolelih starostnikov krepijo družbeno solidarnost, medgeneracijsko povezanost, empatijo in enakopravnost vseh državljank in državljanov ter se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko prispevala k stigmatizaciji in odklanjanju bolnih.