Zadali so si drzen in plemenit cilj: S starodobniki okoli Slovenije

Danes ob 9. uri dopoldan je izpred Eco resorta v Kamniku krenilo enajst vojaških, policijskih in drugih starodobnikov, s katerimi nameravajo do 5. avgusta 2020, obkrožiti državo v nasprotni smeri urinega kazalca. Akcija, ki jo je Drago Mesič iz Vira pri Domžalah poimenoval S.O.S. 2020 (Starodobniki okoli Slovenije), bo imela več namenov in sicer bodo promovirali tehnično dediščino Slovenije, z obiskom več turističnih krajev bodo promovirali slovenski turizem, zbirali bodo finančna sredstva za pomoč Mihu, ki je pred dvema letoma pristal na invalidskem vozičku, poskušali pa se bodo vpisati tudi v Guinnessovo knjigo rekordov in sicer kot prvo vojaško starodobno vozilo iz 2. svetovne vojne, ki je obkrožilo državo.

V Sloveniji je veliko entuziastov, ki s svojimi lastnimi sredstvi obnavljajo, promovirajo in ohranjajo starodobna vozila. S svojimi vozili, uniformami in celotno prezenco spodbujajo in učijo mlajše generacije o njihovem namenu v času izdelave in pomenu uporabe. Zato so pomemben člen tehnične kulture vozil, ki je v naši državi na zelo visokem nivoju. Med temi entuzaisti je tudi Drago Mesič z Vira pri Domžalah, ki se je z ljubiteljskim zbirateljstvom pričel ukvarjati pred dobrimi sedemnajstimi leti. Poleg zbirke starih vojaških uniform, je tudi ponosen lastnik starodobnega vojaškega vozila DODGE WC 52, letnik 1942. Z njim namerava med 30. julijem in 5. avgustom 2020, obkrožiti državo v nasprotni smeri urinega kazalca. Pri njegovem podvigu so se mu pridružili tudi kolegi lastniki vojaških in policijskih ter drugih starodobnih vozil iz cele Slovenije.

Drago Mesič z atraktivnim starodobnikom.

Najprej je začel zbirati vojaške uniforme, nato pa si je kupil atraktivnega starodobnika

Drago Mesič, ki je včlanjen tudi v Jeep klub Ljubljana, se je pred sedemnajstimi leti na pobudo Aleša Čarmana začel ljubiteljsko ukvarjati z zbirateljstvom. “Aleš je velik poznavalec 2. svetovne vojne. Predlagal mi je, naj se jim pridružim pri zbirateljstvu. Naj povem, da takšen hobi ni poceni. Najprej sem začel z zbiranjem vojaških uniform. Večinoma sem jih skozi leta kupil preko interneta, nekaj pa sem jih odkupil od Aleša,” mi v uvodu pogovora zaupa Drago, ki je dobre dve leti po začetku novega hobija kupil starodobno vojaško vozilo DODGE WC 52. To pa je tudi pomenilo, da je postal mobilen, zato je takoj začel spremljati, kje se odvijajo kakšni shodi starodobnih vozil, da se jih je začel udeleževati tudi sam. “V toliko letih prepoznaš somišljenike, sodeluješ z njimi in oni s tabo. Prav tako si povabljen v njihova društva in na različne shode, sploh če imaš tako atraktiven starodobnik kot ga imam jaz,” obrazloži Drago, ki še pravi, da se v zadnjih letih s kolegi udeležujejo tudi shodov v tujini.

Starodbonika je Drago kupil na Dunaju. Pravi, da je edini tovrstni starodobnik, ki ima še original dokumente. Večina vojaških starodobnikov je bila kupljenih v takratni Jugoslovanski armadi. “Avto mi je v nekem skladišču na Dunaju našel Aleš, ki je v meni videl dobrega kandidata, saj sem bil zelo zagret. Po drugi strani pa je bil s tem v njihovi skupini še en član več. Odpravili smo se tja, kjer smo si ga podrobno ogledali, nato pa sem ga kupil. Takrat so bili nekako pravi časi za takšen nakup, če bi bilo to danes, bi bilo vprašanje, če bi ga kupil. Danes se cene za vojaške starodobnike gibljejo med 20 in 40 tisoč evri. V večini so razvaline in jih je treba obnoviti. Potem zraven potrebuješ še uniformo in orožje (uničeno). Če tega nimaš, ni atraktivno, ko se kam pripelješ z vojaškim starodobnikom. Mora zgledati resnično, tako kot je bilo v tistih časih, ko je bilo to vozilo v redni uporabi,” obrazloži Drago.

Drago v svojem starodobniku med pripravami na projekt S.O.S. 2020.

Lani je s svojim starodobnikom prevozil okrog 3.000 kilometrov

Pri njegovem starodobniku, letnik 1942, gre za terensko vojaško vozilo, ki so ga uporabljali za prevoz vojakov, orožja in municije. Pravi, da je ponosen na njega. Lani je z njim prevozil okoli 3.000 kilometrov, saj je bil kar osemnajst vikendov na terenu. Kamorkoli se pripelje s svojim starodobnikom, si ga ljudje z zanimanjem ogledajo. V zadnjem obdobju z njim pogosto potuje njegova soproga Eva, s seboj pa vzameta tudi psa. Lani sta bila z starodobnikom celo na hrvaški obali. “Z njim se rad popeljem kamorkoli. Če bi imel več časa, bi se popeljal še večkrat. Vedno peljem počasi in sicer okrog 30 milj (50km/h). Tako čutiš toploto, hlad in vsak vonj. Je pa res, da je vožnja z njim zelo draga, saj porabi 20 do 25 litrov goriva na 100 kilometrov. Prav tako ga je potrebno vsake toliko časa servisirati in seveda redno vzdrževati. Če takšen avto redno vzdržuješ, ni nobenih težav z njim, tudi če je star 80 let,” pojasni Drago.

Na pot okoli Slovenije se je podalo 11 starodobnikov.

Veliko mu pomeni, da s svojim hobijem pomaga ohranjati starodobništvo

Zaupa mi, da je ukvarjanje s starodobniki zanimiv in miren hobi. Je srečen in vesel, da je del tega, s somišljeniki pa si redno izmenjujejo mnenja in izkušnje: “Veliko mi pomeni, da se ukvarjam z zbirateljstvom in da se s tem ohranja starodobništvo. Želim si, da se to ohrani. Veseli me, ker opažam, da ima tudi moj sin voljo za to, zato me ne skrbi, da tradicija ne bi šla iz roda v rod.”

Starodobno vojaško vozilo DODGE WC 52, letnik 1942.

Najraje se obleče v ameriške in angleške vojaške uniforme

Kot sem že omenil ima v hrami Drago več zelo dobrih vojaških uniform. Ne gre sicer za originale, ker jih na trgu ni več, so pa kopije takratnih uniform. Sam se za vožnjo najpogosteje obleče v ameriške in angleške vojaške uniforme, med drugim ima uniformo rangerjev in padalcev 105 skupine: “Všeč mi je, če zasledim kje ameriško uniformo. Večinoma gre za uniforme, s katerimi so Američani bolj šminkirali in jih niso uporabljali na bojiščih. Doma imam dvanajst različnih uniform, med njimi so letne in zimske. Ko smo šli lani na Dolenjsko, kjer je med drugo svetovno vojno padel ameriški bombnik, sem za to priložnost naročil uniformo padalca. Prav fino se mi je zdelo, ker sem bil tam edini s takšno uniformo. Na takšne spominske slovesnosti nas vabijo zelo pogosto, mi pa se vedno zelo radi odzovemo.”

V sedmih dneh bodo prevozili 1.350 kilometrov.

Razlog za akcijo S.O.S. 2020 je koronavirus

S sogovornikom se dotakneva tudi akcije S.O.S 2020 (Starodobnike okoli Slovenije), ki jo je skupaj s kolegi začel ravno ob dnevu izida Slamnika. Zaupa mi, da si ni mislil, da bo kaj takšnega speljal že letos. Pa je prišel koronavirus in z njim ukrepi, zaradi česar je življenje skorajda popolnoma zastalo: “Ideja o tem projektu se mi je utrnila neko jutro, ko sem se prebudil. Takrat sem ugotovil, da bodo zaradi koronavirusa odpovedani shodi in dogodki starodobnih vozil. Prav zaradi tega sem si rekel, da moramo vse skupaj malo popestriti in obenem pomagati turizmu, saj se bomo na poti ustavljali v slovenskih turističnih krajih. Še isti dan sem svojo idejo zaupal petim prijateljem, ki so bili takoj za to. Prav tako sem kontaktiral prijatelja Matjaža Fona, ki dela na RTV Sloveniji in ga povprašal, če bi mi pomagal pri pripravi gradiva za promocijo našega projekta, saj želimo, da bi za našo akcijo izvedel čim širši krog ljudi. Z Matjažem sva pripravila predstavitveno gradivo in ga razposlala medijem. Prav tako sem gradivo začel pošiljati prijateljem, somišljenikom in društvom starodobnikov ter tudi določil dan za sestanek. Na prvem sestanku nas je bilo osemnajst,” o ideji za akcijo S.O.S. pove Drago.

V Eco resort jih je na start prišel pozdravit župan Občine Grosuplje Peter Verlič, ki ima tudi sam starodobnika.

Z akcijo bodo poskušali priti v Guinnessovo knjigo rekordov

Čez štirinajst dni je sledil naslednji sestanek, na katerem jih je bilo že dvaindvajset. Potem pa je Drago začel klicati turistične kampe po Sloveniji, kjer bodo med akcijo prespali. Tudi pri tem mu je pomagal Matjaž. Kmalu zatem se mu je utrnila ideja, da bi akcijo naredili tudi za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov, kot prvo vojaško starodobno vozilo iz 2. svetovne vojne, ki je obkrožilo državo. Malo je poklical naokoli in dobil informacijo, da kaj takšnega pri nas še ni bilo in da naj prošnjo in gradivo pošlje v Anglijo, kjer mu bodo nato odgovorili. Odgovor še čaka. “Za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov potrebujem gradivo in dva neodvisna sodnika. Za to sem zaprosil domžalskega župana Tonija Dragarja in pa grosupeljskega župana Petra Verliča, ki ima tudi sam starodobnika. Oba sta bila takoj za to,” je o tem, kdo bosta imela vlogo sodnika povedal Drago.

Prečkali bodo geografske in naravne danosti Slovenije

Celotna zarisana trasa, ki jo je Drago že predhodno z osebnim vozilom skoraj v celoti prevozil, ima 1.350 kilometrov dolžine in v večinoma poteka po asfaltnih cestah, le na Dolenjskem bodo 80 kilometrov prevozili po makadamu. Moj sogovornik mi je zaupal, da bodo v sedmih dneh prevozili šest cestnih prelazov: Vršič (1.611m), Knežak (610m), Vahta (615m), Bistrica ob Sotli (365m), Donačka gora (426m) in Volovljek (1.029m). Prečkali bodo geografske in naravne danosti Slovenije, ki je edinstveno v svetovnem merilu, saj se bodo peljali preko alpske, predalpske, krasa, dinarskega sveta in panonske nižine ter simbolično na vrhuncu turistične sezone povezali vse naše naravne danosti in lepote Slovenije. V ekipi je štiriindvajset posameznikov z enajstimi starodobniki. Med njimi so vojaška in policijska vozila, ruski motor in še nekaj ostalih starodobnikov.

Akcija ima tudi dobrodelno noto

Njihova akcija pa bo tudi dobrodela, saj bodo zbirali denar za Miho Volčinija z Vira pri Domžalah, ki je pred dvema letoma zaradi skoka v vodo pristal na invalidskem vozičku, saj je utrpel zlom vratne hrbtenice in počenih vretenc. Drago mi je povedal, da ga je k temu spodbudila njegova žena Eva, saj da se sam toliko trudi s to akcijo in da bi bil dobro, da bi ob tem pomagali še Mihu: “Poklicali smo njegove starše, ki so privolili. Na naslednjem sestanku se nam je pridružil tudi Miha, da so ga spoznali še ostali. Zaradi donacij, ki jih bomo zbirali za Miho, sem moral odpreti društvo (DODGE HQ-10), saj brez tega ne gre. Akcijo zbiranja donatorskih sredstev bomo raztegnili še štirinajst dni po zaključku naše vožnje po Sloveniji.”

Z Mihom za katerega bodo med akcijo zbirali finančno pomoč.

Vabljeni, da dobrodelno akcijo za pomoč Mihu podprete tudi vi. Finančna sredstva lahko nakažete na:

Društvo DODGE HQ-10
Čufarjeva 16 Vir
1230 Domžale

TRR: SI56 023050263447017

Pripis: Pomoč za Miho Volčinija

Na poti bodo imeli logistično in tehnično podporo

Za boljšo logistiko in tehnično podporo bo starodobnike ves čas spremljala ekipa s kombijem, kjer bo tudi hrana in pijača. V ekipi bodo imeli tudi snemalca, ki je za promocijo projekta že napravil tudi promocijski videospot, odprli pa so tudi Facebook stran (SOS 2020), na kateri bodo ažurno objavljene vse njihove aktivnosti na poti. Na določenih postojankah jih bodo obiskali tudi njihovi kolegi iz različnih društev starodobnikov, ki bodo poskrbeli, da se bodo počutili kot doma. Na poti pa si bodo hrano pripravljali sami, saj želijo, da pot doživijo tako, kot so jo vojaki včasih.

Pred odhodom na pot v Eco resortu.

Promovirali bodo slovenski turizem

Kot sem že omenil, bo eden izmed namenov akcije tudi promocija slovenskega turizma. Drago pravi, da bodo v turističnih kampih, kjer bodo nastanjeni na poti, predstavljali svoje starodobnike, zainteresirani javnosti povedali nekaj več o samih vozilih ter o njihovi akciji. Je pa vodstvo vseh kampov izredno navdušeno, da bodo prenočili pri njih. V mnogih so jim šli na roko in bodo lahko pri njih prenočevali zastonj, nekje pa jim bodo ponudili večerjo. Drago pravi, da je s takšnim odzivom zelo zadovoljen in da je kakršnakoli takšna pomoč več kot dobrodošla.

Najmlajši članici odprave.

Želi, da akcija postane tradicionalna

Seveda me je zanimalo, kakšna so pričakovanja. Drago pravi, da če enkrat začneš, moraš pričakovati vse najboljše: “Za nas, za naše starodobnike, za vreme in za Miha, da mu čim bolj pomagamo. Prav tako bo to popotnica tudi za prihodnje leto. Da bi nam uspelo in da bi akcija postala tradicionalna.”

Avtor: Miha Ulčar; Foto: S.O.S. 2020

 

Komentarji uporabnikov
Tagi