Spominska svečanost ob 80 letnici požiga zlatopoljskih vasi in vasi Koreno

Julijski in avgustovski tragični dogodki izpred 80 let nas obvezujejo, da se ob vsakem zgodovinskem času spoštljivo poklonimo trpljenju in pogumnemu boju za večne človeške vrednote, med katerimi sta na prvem mestu mir in svoboda. S spominsko svečanostjo, ki sta jo v soboto, 6. avgusta 2022, organizirala Občina Lukovica in Združenje borcev za vrednote NOB Lukovica, ob sodelovanju Športnega društva Zlato polje in Krajevne skupnosti Zlato polje, so se poklonili zgodovinskemu spominu na 80 letnico požiga zlatopoljskih vasi in Korena ter spominu na nepredstavljivo gorje izgnanih vaščanov in nedolžnih smrti.

Pred 80 leti je bilo v zrelem poletju Zlato polje zlato od žita, ki so ga z vso ljubeznijo pospravljali kmetje za polne kašče, za preživetje v vojni, ki se je grozljivo širila na podeželje in dosegla sleherno domačijo. Razkrajala se je človečnost in življenje je izgubilo vrednost. Nad prebivalce Korena se je 8. avgusta 1942 zgrnil konec sveta, apokalipsa gorja in moralni padec podivjanih sovragov. V grozljivem plamenu vseh prijaznih domačij in gospodarskih poslopij, je zgorelo živih šestnajst odraslih moških. Kriki groze so parali nebo, pod ognjenimi zublji so ječali tramovi, strehe ljubkih hiš in vas se je sesula vase. Sesula v kup ruševin, iz katerih se je še dolgo zlovešče kadilo. Ženske in otroke, ki so otrpli od groze, so jih kot živino naložili na kamione in odgnali v izgnanstvo v Nemčijo.

Enaka grozodejstva so čez tri tedne doživeli tudi Zlato polje, Trnovče, Obrše, Brezovico, Podgoro in Malo Lašno. Spomin na tisti avgustovski dan, leta 1942, ko je nemški okupator požgal še šest vasi in je večino moških, vse ženske ter otroke izgnal na prisilno delo v Nemčijo, je živo vtisnjen v spomin starejših krajanov. Kot opomin pa je neizbrisno zapisan v zavest novih generacij. Kot odgovornost do naše zgodovine, ki je krhka in nepredvidljiva. Kot zavest, da je človeško življenje najvišja vrednota, tako kot domovina, za katero nam ni vseeno.

Spominske svečanosti, ki je potekala na športnem igrišču v Podgori pri Zlatem Polju so se udeležili županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar, podžupan Občine Lukovica Vincenc Dragar, generalni sekretar Zveze združenje borcev za vrednote NOB Slovenije Aljaž Verhovnik, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Lukovica Marjan Križman, praporščaki in predstavniki okoliških združenje borcev za vrednote NOB, Območno združenje slovenskih časnikov Domžale s častno enoto, še živeči izgnanci ter krajani in vsi, ki jim je mar za zgodovino in našo prihodnost.

Svečanost se je začela s prihodom praporščakov. Častna enota Območnega združenja slovenskih časnikov Domžale je ob spremljavi bobna na prizorišče prinesla slovensko zastavo in jo ob himni, ki so jo zaigrali godbeniki in godbenice Godbe Lukovica, dvignili na novo postavljen drog. Po dvigu državne zastave so člani Območnega združenja slovenskih časnikov Domžale s častno enoto in dvema članoma Združenja borcev za vrednote NOB Lukovica, položili venec na pokopališču v Podgori, nedaleč stran od prireditve.

V nadaljevanju svečanosti so nekaj besed o tistih grozljivih časih izpred osemdesetih let spregovorili županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar, generalni sekretar Zveze združenje borcev za vrednote NOB Slovenije Aljaž Verhovnik, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Lukovica Marjan Križman ter predsednik Krajevne skupnosti Zlato polje Janko Jamšek.

V kulturnem programu so sodelovali Godba Lukovica, pod vodstvom Sandija Oražma, Moški pevski zbor Lipa Trojane pod vodstvom zborovodje Rikom Majcnom recitatorji Roman Podmiljšak, Brigita Rožič in Eva Pervinšek ter harmonikarji. Ob tej priložnosti so postavili velik lesen kip »Matere z otrokom«, ki ga je naredil kipar iz Velenja Vlado Cencel.

Spominska slovesnost ob 80 letnici barbarskega požiga zlatopoljskih vasi in vasi Koreno, na kateri so se poklonili tragičnemu spominu, naj bo naša zaveza mladi državi Sloveniji, kot obljuba generacij državljanov, da ostanemo živa vest surove zgodovine, z najmočnejšim obrambnim orožjem, ki je edino nepremagljivo: to je zvestoba in slovenska narodna zavest, ki bo znala gledati širše in pravično, s srcem. Zato je povezovalka prireditve Helena Urbanija svečano slovesnost zaključila z vizijo pesnika Karla Destovnika Kajuha, čigar sto letnico rojstva slavimo letos in sicer s pesmijo Mostovi.

Avtor: Miro Pivar; Foto in video: Miro Pivar